Dragan Gajić: Sodimo med pet na svetu

Po turbolentnih letih v Celju in Zagrebu je 27-letni Celjan našel mesto v Montpellieru. Po selitvi v najboljši tamkajšnji klub je kot prerojen. Zagotovo je desno krilo slovenske reprezentance v minuli sezoni pustil največji pečat. Čeprav se sam nerad izpostavlja, saj v rokometu šteje le ekipa, je ponosen na napredek in dosežke tako na reprezentančni kot klubski ravni. Osvojil je štiri francoske lovorike, bil izbran za najboljše desno krilo lige, z reprezentanco pa osvojil šesto mesto na Euru 2012, si priboril vstopnico za SP 2013 in bil drugi strelec evropskega prvenstva.

Kateri uspehi po vaše več štejejo, reprezentančni ali klubski? Nekaj veljaš, ko ustvariš uspeh na reprezentančni ravni. V klubu lahko prideš do dobrih rezultatov, do vrhunskih pa le preko reprezentance. Začeli so nas spoštovati po celi Evropi, tako individualno kot ekipno. V Franciji je veliko trenerjev prišlo do mene v Franciji in dejalo, da smo igrali najlepši rokomet na evropskem prvenstvu v Srbiji. To je veliko, veliko priznanje.

Je selektor Boris Denič eden tistih, ki vas je končno uspel povezati? Pred Borisom je bil selektor Noka (Zvoninmir Serdaušić, o.p.), Boris je pridobil veliko znanja od njega, ob tem pa dodal svoj pridih. Nekoliko bolj se je prilagodil individualni kakovosti igralcev, več se pogovarjamo, večkrat povemo svoje mnenje. Zelo dobro se dopolnjujemo. Na koncu je pomembno tudi, da imamo dobrega kapetana na in izven igrišču. Vsi smo prijatelji, a vemo, kdo je naš šef. Nihče se ne spušča preko njega, kaj šele preko selektorja. Ustvarila se je odlična hierarhija.

Vaša selitev v Montpellier je prinesla vašo eksplozijo na igrišču. Je to bila vaša sezona? Po eni strani ja, po drugi ne. Ostaja ena velika neizpolnjena želja. V Srbiji je bilo res odlično, a še vedno ostaja veliko stvari, s katerimi nisem bil zadovoljen. Treba je biti samokritičen. Upam, da bo še bolje. Konec koncev je bilo to zame prvo takšno prvenstvo, kjer sem imel ključno vlogo v reprezentanci. V klubu pa sta me zanos in elan iz Srbiji še ponesla v drugi polovici prvenstva. Zaupanje med mano in trenerjem je vedno trdnejše, zato ni težko igrati. Lovorika za najboljše desno krilo francoskega prvenstva je velikansko priznanje, a tudi obveza za prihodnost.