Ponedeljek, 3. 4. 2017, 21.20
7 let, 2 meseca
Sportalov zakaj, Sportalov zato
Zakaj je rokometna žoga lepljiva?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,35
Verjetno ste se že kdaj vprašali, kaj rokometaš(ice) nanašajo na svoje roke in žoge.
Tako imenovano smolo (angleško wax, handballwax ali resin), snov, ki pomaga pri boljšem oprijemu žoge, ki na primer zaradi znoja hitro postane vlažna. Sestavljena je iz voska, cepilne smole, zelenjavnih olj in alkoholov.
Nekdanji igralec Celja in Slovana, pozneje pa trener Aleš Praznik, je bil dolgoletne bitke z nasprotniki smole, ki so se pritoževali zaradi umazanije, ki jo ta ob nepravilni ali čezmerni uporabi lahko povzroča v dvoranah. V zadnjem obdobju je ta "nevarnost" bistveno manjša, saj je smolo znatno lažje odstraniti.
Smola je redna spremljevalka rokometa, tako pri dekletih kot pri fantih. Še posebej pri tistih, ki imajo manjše dlani.
"Če vzameš rokometu smolo, ki je tako ali tako narejena na vodni osnovi in je do človeškega organizma kar najbolj prijazna, je tako, kot da bi rekel, da mora alpinist v zimskih razmerah hoditi brez derez. Ali pa, kot da bi ali plezalcem ali telovadcem vzel magnezij, tekačem ali alpskim smučarjem pa vosek," razmišlja Praznik, ki smoli pripisuje še poseben pomen pri prefinjenih rokometnih elementih: "Ne znam si zamišljati rokometa, še posebej na primer zavrtinčenih žog, brez smole."
Različni načini odstranjevanja
Zaradi vodne osnove je čiščenje bistveno preprostejše kot v preteklosti. Z vodo ali s posebnimi čistili je mogoče razmeroma preprosto očistiti tako tla v športni dvorani kot žogo. To je mogoče očistiti tudi mehansko. Problem pa se pojavi, ko je v dvorani preveč prahu, ki se lepi na smolo in posledično žogo. Ta je na primer po daljšem treningu ali tekmi skoraj preplaščena z ovojem sprijetega prahu in umazanije. Tudi zaradi tega je v nekaterih dvoranah še vedno prepovedana.
Naprednejši način čiščenja z gretjem in mehanskim odstranjevanjem:
Bistvena je torej pravilna in zmerna uporaba: posebna posoda za smolo v dvorani, ne prevelik nanos na roke in copate. Lončka s smolo se ne sme metati po tleh, presežka nanešene smole pa ne odlagati na primer po zidovih, klopeh ali mizah.
"Z zunanjih položajev bi bilo brez smole več strelov mimo gola," pravi Matjaž Brumen.
Pršilci nimajo učinka
Rokometa brez smole si ne predstavlja niti nekdanji dolgoletni reprezentant Matjaž Brumen. "Z letom 2018 naj bi uvedli neke nove žoge, ki naj bi jih uporabljali brez smole. Športna aktivnost poraja znoj, žoga postane mokra, nimaš nadzora nad oprijemom, še posebej če si 20, 25 let navajen igrati s smolo. Posebni pršilci, ki so jih uvedli nekateri, nimajo učinka. Kako bi bilo igrati brez smole? S krila bi še nekako šlo, z zunanjih položajev pa bi več žog končalo zunaj okvirja gola. Ne vem, zakaj s tem delajo tako dramo," se sprašuje v Velenju službujoči Ljubljančan.
Priljubljeno nanašališče: športni copati
Kot marmelada
Zlata sredina je priporočljiva tudi na tem področju. Pogosto je za zadostni oprijem dovolj že nanos na konice prstov. Manj ozaveščeni ali mlajši igralci pa so kdaj pretiravali, da so si na prste vzeli toliko smole, da bi jo lahko kot marmelado na debelo namazali na kruh.
V veteranskih krogih je včasih krožila šala, da si kdo s smolo namaže roke vse do komolcev. Zaradi smole je zagotovo nekaj več čiščenja, a s pravilno uporabo v znosnih količinah. Davek na smolo pa občasno plačajo tudi poklicni igralci in igralke. S čezmernim učinkom: ko se na primer pri sedemmetrovki žoga nalepi na roko in noče z nje, tudi ko bi rokometaš(ica) to želel(a).
