Veselin Vujović: Poraz v Celju bo zame manj boleč kot na primer z Wislo

Pravi, da mu bo na evropskem obračunu svojega Zagreba v Celju (sobota, 20.00) najtežje. Črnogorec Veselin Vujović je namreč od maja selektor slovenskih rokometašev. V dvorani Zlatorog pa se bo s celjskimi pivovarji spopadel za par točk, izjemno pomemben v prizmi napredovanja v osmino finala lige prvakov. V prvem krogu je njegova ekipa na pleča položila sloviti Kiel, a tudi Celjani so se iz Turčije vrnili zmagovito razpoloženi.

Takoj po veliki zmagi Zagreba nad Kielom v prvem krogu lige prvakov ste kot glavni razlog zanjo navedli ostro obrambo. Ste teden dni zatem kaj drugačnega mnenja? Ne, enako mislim. Hladnejše glave, vratar Filip Ivić in obramba sta bila ključ do zmage. Ko sem analiziral tekmo, sem ugotovil še, da smo v zadnjih 15 minutah zmanjšali število tehničnih napak, zaradi katerih se je Kiel držal v igri. Ko smo popravili ta element, je tudi takšna ekipa, kot je Kiel, delala napake.

Dobro poznate slovenske oziroma celjske igralce. A seveda tudi Branko Tamše nikakor ni nepopisan list v tem pogledu glede Zagrebovih rokometašev. V kolikšni meri bo na sobotni tekmi odločalo poznavanje nasprotnika? V sodobnem času je dostopno skoraj vse. Nimamo skrivnosti. Tudi Branko je bil prejšnjo sezono nekajkrat v Zagrebu, sam sem Celje gledal tako v ligi prvakov kot v domačem prvenstvu. Medsebojno se poznamo.

Osebna motivacija, želja, to lahko pretehta. Ob žrebu smo oboji napravili enako kalkulacijo, češ premagati je treba Wislo, Bešiktaš in Zagreb oziroma Celje doma ter poskušati nabrati čim več točk v gosteh. Kdor jih prinese domov, je v veliki prednosti. Zagreb je dobra ekipa, lahko igra v kateremkoli vzdušju. Imamo mlade igralce, ki pa so leto starejši. Ne bodo se ustrašili.

V Zlatorogu pričakujem spektakel, dober rokomet. Športno je, da razmišljam o zmagi nad Celjem, čeprav sem slovenski selektor. A zame bo poraz, ki nam ga bo zadalo Celje, manj boleč kot pa na primer poraz z Wislo.

Zagreb ima v povprečju pet centimetrov višjo ekipo od celjske. Bo šlo za boj hitrosti proti višini, čeprav ima tudi Zagreb nekatere zelo hitre igralce? Mi smo sposobni igrati več različic obrambe: 6-0, 3-2-1, 5-1. Pri Celju ni veliko igralcev, ki so sposobni igrati na položajih tri in štiri v obrambi. Močnejša celjska obramba je 5-1. Branko ve, kakšno obrambo mora postaviti. Jaz bom poskušal to predvideti. Nisem med tistimi, ki menijo, da naj le drugi razmišljajo o nas.

Če ostanemo pri številkah. Zagreb je povprečno tri leta starejši od Celjanov. Igralci, ki delajo starostno razliko, sta oba Valčića in Zlatko Horvat. Zadnji je kaznovan. Josip Valčić ne bo nastopil, Tonči pa igra le v obrambi.

Prijetno bo gledati ti mladi ekipi z majhnim številom tujcev. Zagreb jih celo sploh nima. Gledalci bodo lahko uživali ob kakovostnih mladeničih, ki jih opazuje vsa Evropa.

No, če je kriza prinesla kakšno dobro stvar, je ravno to, da so se najbogatejši klubi preprosto morali posvetiti vzgoji lastnih moči, saj denarja za drage nakupe kot v preteklosti preprosto ni. Tako je, malo dobrih stvari prinaša kriza. Mladi domači igralci so ekonomsko vzdržni, zbirajo izkušnje in kakovost. Nato jih jemljejo veliki klubi. A po drugi strani je trenersko zadovoljstvo večje, ko si priča in deležnik razvoja igralca. Ko ga pripelješ od povprečnega do dobrega in od mladega do izkušenega.

Po zmagi nad Kielom ste dejali, da se zastave Zagreba ne smejo dvigniti, v mislih ste imeli, da igralci ne bi preveč poleteli. So zastave v zraku ali na tleh? Niso se dvignile. Zmaga nad Kielom je dober rezultat, ki pa bo devalviral, če ne odigramo dobro v Celju. Moj cilj je, da ekipa odigra na svoji ravni. Nekatere tekme, tudi proti na primer kdaj slabšemu nasprotniku, izgubiš zaradi strahu, živčnosti in tehničnih napak.

Bitka srednjih zunanjih. Miha Zarabec proti Stefanu Vujiću? To bo zanimiv dvoboj. Vem, da je Miha Zarabec poškodovan, a vem tudi, da bo v ekipi. Vendar ima tudi Vujić težave. Od srednjega zunanjega je v sodobnem rokometu odvisno zelo veliko. Gre za različna tipa igralcev, ki pa sta oba zelo pomembna za moštvo.

Celjsko-zagrebški dvoboj je poimenovan balkanski el clasico. Razveseljivo pa je, da ga v zadnjih letih ne spremljajo neljubi dogodki, ki so pred leti vključevali incidente, policijo, žaljivke, provokacije in še kaj, kot nekoč. Čas je, da šport postane šport. Ne glede na to, da vsi iščemo potrditev, dober rezultat, morajo neke stvari ostati zunaj dvorane. Mislim, da so se pojavljali neokusno skandiranje, navijanja in neumnosti bolj s politične strani. Pomembno je, da bo dvorana polna. Verjamem, da me bo občinstvo pozdravilo kot slovenskega selektorja, a da bo vsak vedel, da želim zmago svojega moštva.

Upam, da bodo slovenski reprezentanti odigrali najbolje, kar se da. Da upravičijo moja pričakovanja in me privedejo v dvom, koga poklicati. Z Brankom se dobro poznava, pričakujem, da bo priključen reprezentančnemu štabu. Berem, da so izjave o tekmi pozitivne tako v slovenskih kot hrvaških medijih.

V poročilu, ki ste ga podali predsedstvu Rokometne zveze Slovenije, ste med drugim navedli, da se v Sloveniji počutite doma. Bo zato tekma v Celju za vas vsaj malo posebna? Seveda. Zagotovo bo precej čustev. Igraš pred občinstvom, ki te bo bodrilo na evropskem prvenstvu. Proti igralcem, ki jih boš spodbujal, da se bodo borili za dober rezultat, morda za medaljo. Mislim, da bo tekma s Celjem zame najtežja naloga.

Ko ste omenili Tamšeta in reprezentanco … Da bi bil poleg, je vaša želja, odkar ste selektor. Pričakujete, da se bo vendarle uresničila? Že preden sem postal selektor, sem izrazil to željo. Odgovorni ljudje niso mislili enako, zato smo prve akcije izpeljali brez Branka. Za dobro slovenskega rokometa je izjemno pomembno, da bo štab kar najmočnejši. Ta je močan, kolikor so močni vsi njegovi člani skupaj.

Tamše in Šerbec bosta nekoč verjetno naslednika Veselina Vujovića, zato je pametneje, da se na vse potrebno prilagodita skupaj z mano. Ne pa da se mladi trener takoj znajde v ognju. Pametno bi bilo, da bi bil tudi Tamše član štaba na evropskem prvenstvu. Vse je odvisno od dogovora. Če obstajata želja in volja, se je mogoče dogovoriti. Razumem ljudi iz Celja, ker tako resne ekipe ni lahko prepustiti komu drugemu. A Tamše ima tudi dobre, izkušene sodelavce, ki lahko delajo po njegovem načrtu. Tem bom vodenje Zagreba prepustil tudi jaz. Seveda ne bom jezen in ne bom zameril, če dogovor o Tamšetovi pridružitvi ne bo mogoč.

Ne glede na to, da je faza tekmovanja še zelo zgodnja, je lahko ta dvoboj eden od ključnih v luči napredovanja v osmino finala? Da, lahko je zelo pomemben. Zagreb bi z zmago v Celju dobil veliko, izgubiti pa ne more kaj dosti. Celje bi s porazom padlo v zapleten položaj. Za nobeno ekipo v skupini razen Bešiktaša ne moreš z gotovostjo reči, da jo boš zagotovo premagal doma ali v gosteh. Po drugi strani nikamor ni treba potovati z belo zastavo.

Čemu pripisujete številna presenečenja na začetku lige prvakov? Poraz Barcelone, remi Veszprema in Wisle, vašo zmago nad Kielom, visoko zmago Flensburga nad PSG … Razlike niso več tako velike, vsi delajo. Začetek prinese presenečenja, pozneje se stvari postavijo na svoje mesto. Pick, Zagreb, Veszprem zame niso presenečenje. Niti ne poraz Barcelone. Presenetljivo visoko pa je Pariz izgubil s Flensburgom.