Trimo Trebnje – tovarna rokometašev z dodano vrednostjo

Rokometaši iz Trebnjega so že vrsto sezon trdna konstanta v prvi polovici slovenskega rokometnega prvenstva in zvesti zasledovalci najboljših, "velikih" klubov. Pri tem je nujno poudariti, da je praktično sleherni član ekipe z le eno izjemo vzgojen v lastni rokometni šoli, kar za večino preostalih prvoligašev predstavlja mokre sanje.

Brata Sebastian (Celje Pivovarna Laško) in Staš Skube (Gorenje) ter Miha Zarabec (Maribor) pričajo, da imajo trebanjskega organizatorja igre, ki predstavlja možgane ekipe, najboljši trije slovenski klubi. Predvsem nanje se tudi nanaša naslov članka. V Trimu so zavezani vzgoji igralcev in imajo na zalogi še nekaj za tujino in slovensko prizorišče zanimivih rokometašev. Vratar Klemen Ferlin je članski reprezentant, vse bolj se uveljavlja Anže Ratajec, Blaž Rojc je nekdanji mladinski, Jure Sušin nekdanji članski reprezentant ...

Poslanstvo je vzgoja Kako dolgoročno na rokomet gledajo v Trebnjem, razkriva odločitev, da so pred sezono, čeprav so bili primorani znižati proračun, okrepili sredstva za mlade kategorije. Povsem smiselno je torej vprašanje, kaj Trebnje ima, drugi pa ne oziroma kaj si klub upa, drugi pa ne.

"Pri nas je že nekaj let mladinska liga nekakšno nujno zlo, ne dajemo ji prevelike veljave. Kdor je res dober, avtomatsko pride k članski ekipi. Trimo nikdar ne bo evropski prvak, težko bo tudi državni. Zato je bil zelo pomemben premislek, kam spadamo. Logično je bilo, da vzgajamo mlade. Želimo, da so naši igralci uspešni pri najboljših slovenskih klubih in v tujini. Če pa bodo dobili generacijo, ki bo zunajserijska na vseh položajih, pa bomo napadli tudi državni naslov," zdrave, a stvarne ambicije razkriva trener članske ekipe Roman Šavrič, ki je trdno prepričan, da ena dobra ali ena slaba tekma ekipe ne napravi dobre ali slabe.

Poznavalskega trenerja našli kar v lastnih vrstah Nekdanji reprezentant – za Slovenijo je kot desno krilo zaigral 22-krat – je po karieri v svojem klubu dolga leta deloval kot sekretar in trener mlajših kategorij. Po odhodu Ivana Vajdla v Gorenje je dobil tudi najbolj želeno priložnost sesti na člansko klop kluba, ki se ne boji minut na najvišji ravni ponujati niti najstnikom.

"V nekaterih okoljih je rezultat glavno merilo, tam ga iščejo takoj in zdaj. Na takšen način je težko dati nekomu priložnost, da lahko napravi nekaj napak, ki ga utegnejo stati boljšega rezultata. Gre torej za kratkoročno gledanje. Druga stvar je, da je za vlaganje v mladega igralca potrebne ogromno energije. Za takšno strategijo morajo stati tako trenerji kot ves klub. Tega dela ponavadi mediji ne vidijo," razmišlja Šavrič.

Poudarja, da v klubu energijo za ustvarjanje predstavljajo novi izzivi. In očitno delajo bolje kot drugi, čeprav je naš sogovornik dejal, da je Trimo na lestvici najboljših klubov pri mlajših kategorijah "šele" na četrtem mestu.

Pokrovitelj, ki še zdaleč ni le to Za začrtano vizijo in njeno izvajanje je v veliki meri zaslužen tudi glavni pokrovitelj, ki ni imel le te vloge, "ampak nam je vcepil tudi filozofijo uspeha in se z nami precej ukvarjal na področju medsebojnih odnosov", dodano vrednost omenjenega sodelovanja izpostavlja Šavrič.

Trebanjski rokometni klub – v mlajših kategorijah ima okrog 150 otrok, njegov proračun to sezono pa znaša 245.000 evrov – je eden najvidnejših "malih" klubov v Sloveniji. Okolij, ki tradicionalno proizvajajo za večje, boljše in ki se vsaj malo, če že ne močno lahko potrkajo po prsih ob reprezentančnih uspehih in vnovičnem napredovanju Celja in Gorenja v osmino finala lige prvakov. Celo s tretjih mest v skupini.

In še to: v Trimu marljivo delajo tudi na javni podobi. Ažurna spletna stran, zanimivi videi, fotografije, stik z navijači prek Facebooka in Twitterja pritrjujejo tezi o resnem in predanem dolenjskem kolektivu.