Torek, 8. 1. 2019, 10.23
5 let, 10 mesecev
Branko Tamše, novi trener RK Zagreb
Slovenec na vročem stolu: Vem, da so zdaj vse oči uprte vame #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,33
1
Branko Tamše je s prvim januarskim ponedeljkom prevzel vajeti slovitega hrvaškega rokometnega kluba PPD Zagreb.
Nekdanji trener Celja Pivovarna Laško Branko Tamše je včeraj tudi uradno prevzel trenerske vajeti rokometnega kluba PPD Zagreb. Za Sportal je spregovoril o teži oziroma preprostosti odločitve, ponudbi Motorja iz Zaporožja, pogledu na selektorski položaj in vlogo družine. Tudi mimo Luke Dončića ni šlo ...
Tamše v družbi direktorja PDD Zagreb Vedrana Šupukovića.
Branko Tamše se je včeraj točno opoldne v legendarni športni dvorani Trešnjevka, znani kot Kutija Šibica (njeno pročelje krasi spominska plošča legendarnemu rokometašu Iztoku Pucu), prvič predstavil hrvaški športni javnosti. Na odlično obiskani novinarski konferenci, je v tekočem hrvaškem jeziku osvetlil svojo vizijo dela v klubu, ki ga dobro pozna, in povabilo Zagreba na mesto glavnega trenerja opisal kot veliko čast zanj in za slovenski rokomet na splošno. Tamše je v njem nedvomno pustil velik pečat. S pivovarji iz Celja je med letoma 2014 in 2018 osvojil pet naslovov državnih in pokalnih prvakov (vsega skupaj kar 14 lovorik, superpokal jeseni pa je sploh prva, ki je s Celjem ni osvojil), še pred tem pa je 40-letni strateg z velenjskim Gorenjem dvakrat slavil v državnem prvenstvu in trikrat v superpokalu.
Iz Celja se je poslovil septembra lani, ko so ga po porazu proti Ribnici odstavili z mesta trenerja. S PPD (Prvo plinarsko društvo) Zagrebom, kjer je nadomestil legendarnega Lina Červarja, je Tamše sklenil pogodbo za sezono in pol, a pričakuje, da bo v sosednji prestolnici vztrajal precej dlje. Zaveda se, da bo v klubu, ki ima v svoji zbirki dva naslova evropskega klubskega prvaka in nešteto državnih in pokalnih, pod velikim drobnogledom medijev in javnosti.
Tamše se je včeraj točno opoldne predstavil hrvaški športni javnosti.
Na mizi ste imeli dve eminentni ponudbi za trenersko delo: prvo iz Zaporožja in drugo iz Zagreba. Kako težka je bila odločitev?
Najprej bi rad povedal, da sem bil glede tega zelo neobremenjen. Doma sem večkrat dejal, da na silo ne bom šel nikamor. Raje ne bi delal nikjer, kot pa da bi delal na silo. V glavi sem si začrtal, da bom rokometno delo nadaljeval poleti, torej z naslednjo sezono. Seveda sem bil ves čas odprt za morebitne priložnosti, in tako se je 27. decembra lani zgodil klic iz Zagreba, ki je vse skupaj spremenil. Priznam, da je tudi mene malce presenetil. Pozitivno, seveda.
Po pogovoru z vodstvom kluba sem prišel v Zagreb in opravil informativni razgovor, na katerem so pokazali neverjetno željo po tem, da me angažirajo na mestu trenerja. Nekaj dni sem si vzel za temeljit razmislek, predvsem sta me zanimala vizija in razmišljanje kluba. Ekipo poznam že od prej, vedel sem, v kaj se spuščam.
Tamše na predstavitvi v Zagrebu:
Vsi, ki spremljajo rokomet, so me opozorili, da se podajam v izredno težko sredino, kar potrjuje tudi dejstvo, da Zagreb zelo pogosto menja trenerje in da v klubu nihče ne zdrži več kot dve ali tri leta. Že takoj na začetku sem se odločil, da se s tem ne bom obremenjeval in da je moja edina in izključna naloga ta, da maksimalno in predano opravim svoje delo. V projekt bom vložil sebe celega. Čeprav sem povedal že večkrat, bom ponovil - delal bom maksimalno v dobrobit kluba in njegovih simpatizerjev. Kolikor bo to mogoče, bom poskušal individualno dvigniti igralce. Če mi bo to uspelo, bo tudi kolektiv deloval bolje.
Povabilo v klub, kot je Zagreb (dvakratni evropski klubski prvak, zmagovalec lige SEHA, 27-kratni državn, 25-kratni pokalni prvak, šestkratni prvak Jugoslavije, ...), je nedvomno velika čast. Kot ste dejali na novinarski konferenci, je to posredno tudi pohvala za slovenski rokomet.
Da, ne zastopam samo sebe, ampak tudi Slovenijo, in vem, da to ni enostavno.
Do kdaj je bila na mizi ponudba iz Zaporožja? Menda ste zaman čakali na njihov klic.
Res je. Zaporožje me je želelo angažirati že decembra lani, a sem jim odgovoril, da bi delo želel prevzeti šele prihodnjo sezono. To so tudi upoštevali. Tri dni sem bil pri njih, dogovorili smo se že o vseh detajlih, čakal sem samo še na njihovo pogodbo, ki pa je tudi po 20 dneh nisem dočakal.
Moram reči, da me je zmotil njihov način dela oziroma komunikacije. Po eni strani bi želeli v enem dnevu narediti vse, od usklajevanja do podpisa pogodbe, jaz pa na to nisem pristal. Na koncu se je to ponovilo dva- ali trikrat, nakar, kot rečeno, pogodbe nisem dočakal niti po 20 dneh.
Dogovorjeni smo bili, da do 25. decembra dobim njihov odgovor, ki pa ga ni bilo. Vljudno sem jih vprašal, kako in kaj, in dobil odgovor, da vodilni v klubu čakajo na odgovor predsednika Motorja in da je to to.
Povedal sem jim, da se zame zanima Zagreb in da sem bil na razgovoru z gospodom Zoranom Gobcem, ampak da so oni še vedno moj prvi izbor. Gre za fair play. Od takrat naprej nisem dobil nobenega odgovora, še do danes ne. Menim, da je razlog v tem, da je Zaporožje vmes osvojilo sedem točk, da so zmagali na določenih tekmah in da morda zdaj niti ni potrebe po menjavi na trenerskem položaju. Če se bo pojavila, bodo rešitev verjetno spet iskali kar čez noč.
V Zagrebu ga je spremljala soproga Snežana Rodić, prav tako rokometna trenerka.
Pravijo, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. Kako vam je glede odločitve svetovala žena, prav tako rokometna trenerka Snežana Rodić? Zasledila sem, da vam je, ko ste kolebali, ali bi se vrnili v Gorenje ali vztrajali v Celju, prav žena svetovala, da ostanete v knežjem mestu. Kako vam je svetovala v tem primeru?
Teh odločitev zagotovo ne sprejemam sam, ampak jih z družino temeljito predelamo. Tudi v tem primeru je bilo tako.
Ali to pomeni, da se družina Tamše zdaj seli v Zagreb?
To pomeni, da bomo prvi del, torej sezono in pol, za kolikor sem podpisal pogodbo, živeli razdvojeno. Imava osem let staro hčerko, ki hodi v tretji razred in ne bi rada, da sredi leta menja šolo. Seveda pa se bodo stvari spremenile, če bo zgodba v Zagrebu uspešna, potem bomo vsi skupaj živeli v Zagrebu.
Ste se z vašim predhodnikom na mestu trenerja Zagreba Linom Červarjem pogovarjali o položaju v klubu, o kakovostih igralcev, viziji …
Do danes se sicer še nisva slišala, moram pa reči, da gospoda Červarja izjemno spoštujem, v rokometu na reprezentančni in klubski ravni je dosegel neverjetne stvari … Zelo dobro se razumeva, se mi pa zdi, da ima zdaj zaradi reprezentance in svetovnega prvenstva druge skrbi. Če me ne bo poklical on, ga bom zagotovo jaz.
"Gospoda Červarja izjemno spoštujem."
Bi tudi vas zanimala reprezentančna zgodba oziroma mesto selektorja?
Zagotovo. To je največja čast, ki lahko doleti trenerja. Sem pa s tem trenutno povsem neobremenjen, vse moje misli in fokus so osredotočeni na PPD Zagreb. Če si v takem klubu, kot je bilo prej Celje in zdaj Zagreb, je to zelo težko združevati z delom v reprezentanci. Slej ko prej nekaj začne trpeti.
Poudarjam, vloga selektorja mora biti profesionalna, osredotočen mora biti samo na delo v reprezentanci.
Iz vprašanj hrvaških novinarjev na vaši predstavitvi je bilo začutiti veliko spoštovanje do slovenskega rokometa. Ste tudi sami to začutili?
Da, v isti sapi moram reči, da je tudi angažiranje mene v klubu, kot je Zagreb, veliko priznanje za slovenski rokomet in slovensko stroko. Mislim, da sem prvi Slovenec na tem položaju in po Vujoviću drugi tujec. To ni kar tako.
To je zame velika pohvala, ampak tudi velika obveza. Predstavljam tudi Slovenijo in želim si pustili pozitiven vtis. Če se bodo še zvezde poklopile, mislim, da lahko naredimo zares uspešno zgodbo.
Podpisali ste pogodbo za sezono in pol. Če se, kot ste rekli, zvezde poklopijo …
… če v Zagrebu zdržim sezono in pol, potem bom prav gotovo zdržal še najmanj dve. To je moje mnenje glede na pretekle dogodke v Zagrebu.
Kako danes gledate na dogodke izpred nekaj mesecev, ko ste morali dokaj nepričakovano zapustiti pivovarje iz Celja?
Sam trenutek je bil zagotovo čustven. Bi pa rad poudaril, da sem zelo zadovoljen s tem, kar smo v Celju naredili. Ni bilo enostavno. Leta 2013, ko sem prišel v klub, je bil ta v težki situaciji. Najboljši igralci so zapuščali klub in odhajali v najboljše klube, sam klub je bil globoko v minusu. S takratnim predsednikom kluba Bojanom Cizejem in vsemi sodelavci smo imeli vizijo, kako ustvariti rezultat, kako delati z igralci, kako sanirati klub. To je veliko lažje reči, kot narediti, a s skupnimi močmi, neverjetno voljo in željo vseh nas, ki smo bili v teh petih letih v klubu, vključno z direktorjem Gregorjem Planteumom, nam je to uspelo. Hvala vsem, predvsem glavnemu sponzorju Pivovarni Laško, z Dušanom Zorkom na čelu, ki so nam maksimalno stali ob strani. Hvala tudi vsem drugim podpornikom.
Začeli smo igrati rokomet, po štirih letih naslov vrnili v Celje, vseh pet let smo bili dominantni, "naredili" veliko igralcev in jih prodali za določen denar, ki je bil namenjen tudi sanaciji kluba.
"Hvala Celju, za vse, kar mi je dalo."
Ko potegnem črto, vidim uspeh, saniran klub. Velika zahvala Celju, za vse, kar mi je dalo. Mislim, da sem klubu vrnil vsaj del tega, kar sem dobil. Celju želim vse najlepše, upam, da bodo še naprej hodili po viziji, ki smo jo skupaj začrtali.
Kaj pa navijači? V Zagrebu so še bolj goreči, kot so bili v Celju.
Vsaka sredina prinaša svoje posebnosti. V Velenju so to Šaleški graščaki, ki so izjemno zvesti navijači, v Celju je bilo z delom treba prepričati Florjane, ki so znani kot zelo zahtevni navijači, in vse druge v dvorani Zlatorog. Mislim, da nam je tudi to uspelo.
Zavedam se, da so zdaj v Zagrebu vse oči uprte vame. Ne bom igral rokometa, si pa seveda želim, da bi to, kar imam v glavi, prek treninga igralci prelili na igrišče, na tekme. Vemo, da Zagreb želi samo zmage oziroma najboljše rezultate, kar je v modernem rokometu skorajda nemogoče, se bomo pa trudili, da jih čim bolj zadovoljimo.
Oziroma povedano drugače, delal bom tako, da bom zadovoljil sebe, če mi to uspe, tudi rezultat ne bo izostal. To se je pokazalo že večkrat. Računam, da bomo tem ljudem - znano je, da je Hrvaška dežela rokometa - pričarali čim lepše trenutke.
"Igralce Zagreba poznam, komaj čakam, da začnemo z delom."
Kdaj boste zavihali rokave, kdaj se boste srečali z igralci?
Najtežji del je za mano, tiskovna konferenca (smeh, op. p.), popoldne (včeraj popoldne, op. a.) pa se začne zares. Komaj čakam, da začnemo delati.
Vrniva se k Celju. Vaše mesto je prevzel nekdanji trener mladinske ekipe in kondicijski trener članske Tomaž Ocvirk. Kako ocenjujete njegovo delo oziroma drugače, spremljate njegovo delo?
Ne želim ocenjevati dela drugih, seveda pa spremljam tekme. Celje je nanizalo tri zmage doma in neodločen rezultat. Igrajo dobro in to me veseli. Želim si, da bi tako Zagreb kot Celje napredovala iz skupinskega dela.
"To, kar počne Dončić, rahlo meji na znanstveno fantastiko."
Ali vaše športno zanimanje sega tudi zunaj rokometa. Spremljate na primer predstave Luke Dončića v ligi NBA?
Absolutno! To, kar počne, je fenomenalno in meji na rahlo znanstveno fantastiko. Iz tedna v teden napreduje. Vsa čast, klobuk dol, že zdaj je zvezdnik lige NBA, pa še dobro ni začel igrati. Če bo le zdrav, mislim, da se bo kmalu postavil ob bok LeBronu Jamesu in preostalim najboljšim.
1