Krim je slab učenec zgodovine

Kako simbolično! Rokometni klub Budućnost gostuje v Ljubljani v času, ko morajo v Krimu, ki nima več možnosti za tako želeni polfinale lige prvakinj, precej razmišljati o prihodnosti. Da bo svetlejša kot sedanjost. Ta namreč ni obetavna. Klub igralkam dolguje štiri plače, denarja nima, ker nekateri niso mogli (želeli?) izpolniti svojih obljub. Iz Krima je med sezono odšlo šest igralk, zaradi dolgov bi ga lahko zapustile vse.

Sezona, ki bi morala biti cvet triletnega cikla, se je sprevrgla v polomijo. Iz več razlogov: denarne težave, poškodbe, samovolja določenih igralk, napake v selekcioniranju … Vse to je privedlo do kriznega položaja. Do položaja, ko trener pri zaostanku za šest golov ekipi govori, da je vse v redu, in ko je treba ustavljati protinapade, saj bi igralke v nasprotnem primeru pregorele, ker na štirih položajih Krim sploh nima menjave.

Ne razvojni, rezultatski projekt Leta 2011 si je večni slovenski prvak zastavil v treh letih znova priti na evropski vrh ali vsaj blizu njega. Recimo, da so se temu krimovke približale v lanski sezoni s polfinalom. Izkupiček treh let so torej dve uvrstitvi med osem ekip Evrope in ena med štiri. (Pre)malo.

Zato, ker Krimov projekt ni bil zastavljen razvojno, ampak rezultatsko. Tako smo v Stožicah pogrešali podpise obetavnih igralk, "polizdelkov", ki bi ob marljivem delu lahko napredovale in se zavihtele v večja in bogatejša okolja. Nasprotno, takšna dekleta so celo odhajala iz Ljubljane.

Finančne težave niso novost Pomenljivo je, da so Ljubljančanke veliko finančno krizo doživele že leta 2009, ko se je govorilo celo o najbolj črnem scenariju. A se očitno v klubu iz tedanjih dogodkov niso veliko naučili in se v skrajno zaostrenih gospodarskih razmerah vključili v visokoleteči projekt dirkanja z velikani, ki imajo bistveno večje finančne kapacitete in razpolagajo še z drugimi ugodnostmi.

Trenutno pa Krim nima niti rezultata, niti denarja, niti ustvarjenih igralk. Pogojno je izjema Tamara Mavsar, ki je imela že pred opevanim triletnim ciklom v nogah in rokah tri sezone lige prvakinj.

Klub, katerega prvo ekipo drži pokonci nekaj srčnih in potrpežljivih rokometašic, je z začetkom sezone resno zagrizel v delo z mladimi s ciljem okrepiti lastno proizvodnjo igralk, a to se je zgodilo pozno. Upati je, da ne prepozno. Klub bo živel dalje, a ne na (tako) veliki nogi. Čeprav bi recimo njegovemu moškemu someščanu Slovanu za najosnovnejše preživetje zadoščalo že deset odstotkov Krimovega okrog 1,7 milijona evrov "težkega" proračuna. Ta se bo v prihodnji sezoni znižal za najmanj tretjino, klub pa bo po sili razmer pričakovano pomladil ekipo. Morda bo le dočakal kakšno lastno igralko v vidni vlogi.