Gašper Marguč: V meni je gorelo

Za Celjane je v petih sezonah odigral dvesto tekem in dosegel 949 zadetkov. Strelski učinek ga mladosti navkljub uvršča med najmarkantnejše igralce kluba v zgodovini. V soboto pa se je znašel na drugi strani. Pred polnim Zlatorogom je nastopil v Veszpremovem dresu, a se je zdel precej miren.

"Takšne stvari te ne smejo vreči iz tira. Čeprav sem se morda zdel miren, sem v sebi gorel. Težko mi je bilo igrati," je priznal Gašper Marguč, ki se je z Veszpremom rešil šele v končnici tekme: "To zmago smo si morali prigarati." Tudi s sodniško pomočjo, bi dejal marsikateri navijač. Res je bilo nekaj izjemno sumljivih, tudi napačnih odločitev, za nameček v ključnih trenutkih. A jadikovanje ne bo pomagalo. Predvsem drugi polčas je odlični smerokaz za prihodnost.

Drugi polčas, ko se je veličina Veszprema, ki je moral zaradi poškodb Laszla Nagyja in Christiana Zeitza na desnem zunanjem položaju improvizirati, zamajala. "Nismo popustili, a Celje veliko teče, zato nam je zabijalo zadetke, morda nam je nekoliko zmanjkalo moči," je v nekoliko krajši madžarski klopi, ki pa je bila še vedno bistveno daljša kot celjska, razloge našel nekdanji oboževanec Zlatoroga, ki je, razumljivo, s podrobnostmi o tokratnih tekmecih priskočil na pomoč svojemu trenerju Carlosu Ortegi.

Madžarščina še ni ena od njegovih največjih odlik, a je nekaj besed že osvojil. Vseeno se nikakor ne kesa, da je sprejel vabilo enega od največjih klubov na svetu. "Gotovo sem zadovoljen, čeprav ni enako kot v Celju, je še bolj profesionalno. V Celju sem le doma, imam malce domotožja. Odločil sem se za stopničko višje in ni mi žal."