Gašper Marguč na Madžarskem na vsakem treningu posluša velenjščino

Pred sezono je Gašperju Marguču, celjskemu levičarju, uspel velik prestop. Postal je član madžarskega Veszprema, enega najambicioznejših in najbogatejših klubov na svetu. Prilagajanje v prvi legionarski sezoni ni minilo brez težav, a zdaj je slovenski reprezentant na Madžarskem že precej bolj domač. V vsej sezoni je njegova ekipa izgubila le enkrat, je na vrhu lige Seha in svoje skupine v ligi prvakov. Je tudi v nizkem štartu na še drugo zaporedno uvrstitev na zaključni turnir.

Za vami je nekaj prvih legionarskih mesecev. Kako ste se znašli v inštituciji, kakršna je Veszprem? Če bi rekel, da prvi meseci niso bili težki, bi lagal. Zdaj je dogajanje v nekem ritmu. Cilji so zelo visoki, moramo zmagati na vsaki tekmi. Če zmagamo z malce premajhno razliko, so tisti, ki vodijo klub, že malce nezadovoljni. Že letos imamo lepo priložnost, da se uvrstimo na zaključni turnir. Cilj je bil, da si zagotovimo prvo mesto v skupini, kar nam omogoča precej lažji žreb za osmino finala.

Kako ste zadovoljni s svojo igro? Tako v ligi prvakov kot v Sehi ste imeli nekaj res odličnih tekem. V Celju sem igral po 60 minut, tukaj pol manj. Že tu je razlika, prav tako v sistemu igre. Imel sem precej nihanj, rad bi bil malce bolj konstanten. A za zdaj sem zadovoljen. Gotovo si želim igrati več. Vsak si želi biti čim več na igrišču. Priložnost, ki jo dobim, skušam čim bolje izkoristiti.

Z vašim tekmecem na desnem krilu Petrom Gulyasem sta popolnoma različna tipa igralcev. Kako se dopolnjujeta? Drži, meni bolj ustreza hitra igra, njemu pa pozicijska. On lahko vrže tudi z devetih metrov. Mislim, da sva zaradi te raznolikosti dober par.

Kako komunicirate s trenerjem Antoniem Ortego? Čeprav razumem nekaj španščine, se sporazumevava v angleščini.

Kako je z vašo madžarščino? Razumem vse več. Načrtujem tudi tečaj, da osvojim ta zelo zahtevni jezik za vsakodnevno sporazumevanje v še večji meri. V ekipi z angleščino ni težav. Ko pa pridem kam drugam, nekje znajo nekoliko angleško, nekje nemško, nekje pa nič od tega. Takrat se moraš pač sporazumevati z rokami.

Kakšni so odnosi v ekipi zvezdnikov? Z nikomer nimam nobenih težav. Normalno pa je, da se z nekaterimi razumem bolje in družim več kot z drugimi.

V Veszpremu je številčna balkanska zasedba. Verjetno vam je ta olajšala prilagajanje? Gotovo. Praktično vsi Balkanci, ki so z mano v Veszpremu, so že nastopali v slovenskem prvenstvu. Tako da se z njimi pogovarjam kar slovensko. Všeč mi je tudi, da je prišel Šved Andreas Nilsson, s katerim sva ista generacija in se precej druživa.

Kam zahajate v prostem času? Za obisk domačega Celja moram imeti na voljo vsaj dva dni. Če imam enega, grem raje v Budimpešto, ki je oddaljena le eno uro vožnje. Res pa je, da se v Veszpremu ne dogaja kaj veliko. A blizu je tudi Blatno jezero, tako da dolgčasa praktično ne poznam.

Rokomet je za navijače v Veszpremu religija. Kako bi to primerjali s Celjem? Če je dvorana Zlatorog polna, je zame vzdušje tam boljše kot v Veszpremu. Res pa je, da polnega Zlatoroga ne doživiš velikokrat. V Veszpremu pa je v ligi Seha tudi na slabših tekmah tri ali štiri tisoč gledalcev. Da ne govorim o srečanjih v ligi prvakov, ki so razprodana do zadnjega kotička. Gotovo je v Veszpremu rokomet daleč prvi šport.

Kako se obnašajo do vas zvezdniki tipa Laszlo Nagy? Do njih sem imel precejšnje spoštovanje. A ko sem jih spoznal, sem ugotovil, da so čisto običajni fantje. Na zadnjih nekaj tekmah sem bil sicer najmlajši v ekipi in sem moral nositi žoge. A ne počutim se nič manjvrednega. Mi je pa popolnoma jasno, kdo ima glavno vlogo v ekipi. Igralci, kot sta Nagy in Momir Ilić, so superzvezdniki, ki so v karieri osvojili že zelo veliko. Po drugi strani so tudi povsem normalni fantje.

Kakšna zanimiva prigoda? Momir Ilić se zelo rad pošali. Nekaj velenjskega naglasa mu je ostalo še iz sezon v Gorenju. Z njim rad pozabava soigralce. Slišiš ga na vsakem treningu. Govori tudi madžarsko, čeprav ne zna.

Kako gledate na celjsko ekipo v letošnji sezoni? Celjani so me presenetili. Seveda pozitivno. Imeli so smolo, da so bili v najtežji skupini. Prepričan sem, da bi iz katerekoli iz drugih treh skupin napredovali v osmino finala. Mislim, da so tako navijači kot vodstvo lahko zadovoljni z rezultati. Nekaj grenkega priokusa ostaja, ker so slovenski prvaki igrali tako dobro in bili tako blizu. Mislim, da Celjane v ligi prvakov čaka dobra sezona tudi prihodnje leto.

V glasovanju za najboljšega rokometaša leta 2014 ste osvojili drugo mesto za Miho Zarabcem. Bila sva zanimiv boj do konca. Z Miho sva zelo dobra prijatelja in mu privoščim. Že da sem bil med kandidati, je velika čast.