Cimos Koper dolguje Škofu za zelo dober avtomobil

Dogovor o poravnavi žal ni bil dosežen. Upniki, večinoma rokometaši, niso privolili v deleže poplačila dolgov, ki jim jih je ponudila klubska komisija. Cimos Koper je odstopil od igranja v prvi ligi, najverjetnejši je stečaj. "Vesel sem, da sta Matjaž Brumen in Jure Dobelšek prevzela odgovornost in komunicirala z odvetniki, sindikatom športnikov in še marsikom. Poglejte, ogromno denarja je v igri. Upam, da se bo obrnilo tako, da bomo dobili vsaj neki delež, čeprav stvar ni videti dobro. Najbolj me boli, da nas je ogromno januarja imelo ponudbe za drugam. Če so videli, da ne bo šlo, naj bi pustili pet, šest igralcev. Klub bi ostal v prvi ligi, dolgov pa ne bi bilo," razmišlja Gorazd Škof, ki je Koper sporazumno zapustil že konec marca in se odpravil v Francijo. Seveda ne s poravnanimi računi. "Zaokrožili smo na neki znesek, ki je recimo za zelo dober avtomobil. Kaj naj storim? Z Brumnom sva v stiku, odvetniki so na delu. Nekateri bomo tožili, nekateri ne bomo … To bo dolga zgodba. Problem so nekateri drugi igralci, ki niso bili v vrhunskih klubih kot jaz. Tega zaslužka si močno želijo in ga potrebujejo, ker ne igrajo za 10, 12 tisoč evrov, ampak za dva ali tri. Kot je dejal Brumen, vse moraš plačati državi, denarja pa od kluba nisi dobil. Tu je problem. Država pa tega ne upošteva in tu se vidi, da nismo homogeni," trpko ugotavlja Škof, ki mu je epizoda v Creteilu prišla prav zaradi "aklimatizacije" na Francijo, saj se v prihajajoči sezoni seli v vrata Nantesa.

O plači sploh ne razmišljajo

Finančno je svoj klub pohvalil, organizacijsko pa ne ravno. S svojimi obrambami je zadovoljen, pa tudi s prijaznostjo učiteljice francoskega jezika: "Nekaj težav sem imel s poškodbo gležnja, zaradi česar zadnji dve tekmi nista bili na najvišji ravni. Gleženj je in ni bolje. Ne vem točno, kaj se dogaja. Delam še preiskave, upam, da bom to rešil v prihodnjem mesecu. Rad bi prišel zdrav v Nantes, pričakujejo me, zahtevajo marsikaj od mene. S Creteilom žal nismo ostali v prvi ligi, imeli smo možnosti, nismo jih izkoristili zaradi takšnih in drugačnih okoliščin. Finančni pogoji so boljši, v smislu organizacije kluba pa marsikaj ne deluje kot pri nas. Oni imajo vsakega prvega plačo, igralci sploh ne razmišljajo, da je ne bi bilo. Vsakega prvega v mesecu pride, ne glede na zmago, poraz, razliko v golih. Tam se sploh ne sprašujejo, ali bo prišel predsednik. Vsak tretji dan je v klubu. Rokomet pa ni tako kvaliteten. Bolj grob je, igra se bolj na moč, eden na enega, sodniki puščajo več kontakta."

"Nikoli nisem kritiziral, tudi zdaj ne bom"

Reprezentančno dogajanje zadnjih tednov nikomur izmed vpletenih na obraz ne riše širokih nasmeškov. Gre seveda za to, da se Slovenija ni uvrstila na evropsko prvenstvo. Škof kljub nekaterim opazkam podpira selektorja Borisa Deniča. "Kot najstarejši član v ekipi podpiram Borisa Deniča. Zasluži si podporo. Res pa je, da bo v prihodnosti sedel na dveh stolčkih. Njegova psiha, njegova koncentracija … Verjamem, da ima dovolj moči, ampak on najbolj ve. Poraz se je zgodil, ko smo ga najmanj pričakovali, ampak tudi ekipa ni delovala. Seveda je trener tisti, ki odgovarja, a mi imamo drugačen sistem. Slovenija dobi gol in ga da. Vsi odgovarjamo za vse. Tudi Nemci niso na evropskem prvenstvu. Kot gledalec, ki sem tekmo gledal s tribune, lahko Borisu dam tudi kakšen nasvet. Ne moremo vedno gojiti hitrega centra. Mislim, da ni pravi čas za kritike. Nikoli nisem kritiziral Borisa in ga tudi zdaj ne bom. Dobre zamisli ima, dobro sodeluje z ekipo, se pogovarja. Verjamem, da ni rekel zadnje besede," meni Škof ter opozarja na tesno prepletenost reprezentančnega in klubskega dogajanja. "Vsi govorijo, da je reprezentanca eno, klubski rokomet pa drugo. V pretekli sezoni se je dogajalo ogromno stvari. Gorenje zapušča veliko igralcev, Celje nima več takšne ekipe, Cimos je razpadel. Ne vem, kako zanimiva bo slovenska liga. Hočeš nočeš to vse vpliva na reprezentanco. V klubih so dolgovi do igralcev, nagrade za SP še niso izplačane. Najbolj me veseli to, da nihče od igralcev tega ni omenil, a se to pojavlja podzavestno," je sklenil prekaljeni, a radoživi 35-letnik, ki je svoj debi doživel že leta 2001.