Avstrija – paradiž za slovenske rokometaše?

Predstavljajte si, da imate službo. Službo, ki je razmeroma blizu vašemu domovanju, s sodelavci ste zadovoljni, delate, kar vam ugaja, a nekje se zatika. Proračun vašega podjetja se vsako leto niža in z njim tudi vaša plača. In še ta na tekoči račun ne prihaja redno. Pravzaprav redno vsaj malo zamuja. In nato nekega dne dobite klic, ki vam ponuja podobno službo s podobnim delovnim časom v podjetju čez mejo, ki je oddaljeno kakšno uro ali uro in pol vožnje. Ter, na primer, s trikratnikom vaše zdajšnje plače. Boste gladko zavrnili? Nemudoma prikimali? Temeljito premislili? Verjetno bi najmanj zelo dobro pretehtali vse pluse in minuse, ki jih ponudba prinaša.

Dopoldne služba, popoldne žoga

Nekako tako se verjetno počuti marsikateri rokometaš v evrsko vse bolj ubogem slovenskem prvenstvu, ko dobi klic iz Avstrije. Tamkajšnja prva liga v sezoni 2014/15 ne bo tako bogata s Slovenci kot leto poprej, a tudi v drugi in tretji ligi sinov slovenskega naroda in rokometa ne bo manjkalo. Zakaj?

Morda ne z uspehi v evropskih pokalih, vsekakor pa se avstrijski rokomet lahko ponaša z odlično organiziranostjo klubov in lig. Prvoligaši imajo proračun približno od 250 tisoč evrov do milijona. Zadnja številka ali njen približek sta rezervirana za najboljši ekipi Alplo Hard, ki bo na kvalifikacijskem turnirju naskakovala uvrstitev v ligo prvakov, in Bregenz, ki ga je v lanski sezoni v pokalu EHF izločil finančno bistveno šibkejši Maribor. Bolj ali manj imata profesionalni ustroj le najpremožnejša kluba, pri preostalih ima prednost študij ali služba, popoldne pa je na vrsti rokomet. Za službo, ki jo kombinirajo z igranjem, so se dogovorili tudi nekateri Slovenci, ki so bolj ali manj dnevni migranti.

Pomemben, najbrž ključen podatek: denar redno na računu

Izplačila so redna, zamud ni. Klubi morajo dokazila o finančni kondiciji predložiti že pred začetkom prvenstva. Dvorane so polne. Klubi se večinoma naslanjajo na prodajo artiklov, hrane in pijače. Tako klubski bife lahko zapolni tudi tretjino proračuna, kar so v Sloveniji le mokre sanje.

Roko na srce, Slovencev v elitnih avstrijskih klubih ni. Zato tudi njihovi zaslužki ne segajo do več tisoč evrov. Tisočaka ali dva na mesec pa je v avstrijski prvi ligi že mogoče spraviti v žep. V Sloveniji težko, morda skoraj nemogoče, če seveda ne prihajaš iz vodilne trojice ali mogoče četverice. S sončne na senčno stran Alp pa odhajajo tudi igralci ekip iz druge ali tretje tretjine lestvice.

V resnici lahko v Avstriji igralec zasluži trikrat ali celo štirikrat toliko, kot so mu ponudili v Sloveniji. V drugi ligi nekje med 700 in 1.500 evri, v tretji pa od 500 do 1.000. Vsekakor lep dodatek k, na primer, družinskemu proračunu, še posebej če lahko kakšen trening namesto s soigralci opraviš kar v domačem okolju. Če pa dodamo še možnost izpopolnjevanja v jeziku, službe oziroma kariere, pa številni odhodi seveda nikakor ne čudijo.