Torek, 23. 8. 2016, 15.00
7 let, 1 mesec
Top 10: senzacije v Riu
Senzacije, o katerih se bo govorilo še stoletja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,08
Presenečenja so sestavni del športnih tekmovanj. Na olimpijskih igrah v Riu jih ni manjkalo. Izbrali smo deset najbolj veličastnih, ki so izstopala po marsičem. Odmevala so tako glasno, da so vstopila v svet nepozabnih olimpijskih senzacij.
Virginia Ginny Thrasher (ZDA): strelstvo, zlata medalja
Mlada svetlolasa strelka iz ZDA Virginia Thrasher je z zračno puško na deset metrov osvojila zlato olimpijsko medaljo, nato pa jo je na presenečenje vseh skoraj takoj po podelitvi medalj popihala na prvo letalo, ki je peljalo v ZDA, in se vrnila v domovino. Stara je šele 19 let in je zagreta študentka biomedicinskega inženiringa. Znanje vpija na univerzi West Virginia (Zahodna Virginija). Zaradi Ria ni želela zamuditi preveč predavanj, tako da se je po največjem uspehu v športni karieri hitro vrnila med klopi.
"To je še bolj noro kot moje najbolj nore sanje. Zelo sem ponosna," je po senzacionalni zmagi dejala skrajno natančna najstnica, ki se s strelstvom ukvarja šele pet let. Ko je njena velika tekmica Kitajka Du Li že osvajala olimpijske medalje (srebro na OI 2008 v Pekingu), ni Thrasherjeva še nikoli sprožila puške. Ko je dobitnica bronastega odličja v Riu, kitajska strelka Yi Siling, zmagala na OI 2012 v Londonu, je Ginny šele spoznavala osnove strelskega športa in zastopala barve srednješolske strelske ekipe.
Da je nadarjena, zbrana in zelo natančna, je ugotovila leta 2011. Očetu in dedku se je pridružila na lovu, nato pa si s prvim strelom pristreljala ogromno trofejo, velikega jelena. Od takrat naprej se noče več posloviti od puške.
Hidilyn Diaz (Filipini): dviganje uteži, srebrna medalja
Filipinski dvigalki uteži Hidilyn Diaz je uspelo nekaj, o čemer so lahko njeni rojaki v zadnjih 20 letih le sanjali. Osvojila je olimpijsko odličje in prekinila črni niz nastopanj Filipinov na največjem športnem dogodku, na katerem je športna odprava omenjena azijske države kot po pravilu ostala prikrajšana za medalje.
Diazova je nastopila na njenih tretjih olimpijskih igrah. Pravilo, da gre tretje v rado, se je uresničilo in ji pričaralo najlepši dan v športni karieri. V konkurenci do 53 kilogramov je med dvigalkami uteži postavila drugi najboljši dosežek in osvojila srebrno odličje.
V zgodovino se je vpisala kot prva športnica s Filipinov, ki je na olimpijskih igrah kdajkoli stopila na zmagovalni oder. Z nagrado si je življenje olepšala tudi finančno, saj je postala bogatejša za okrog 50 tisoč evrov, Filipini pa se bodo junakinji oddolžili tudi z novo hišo. Za piko na i ji bo dodatno nagrado izročil še znani boksar Manny Pacquiao, ki je v domovini zašel v politične vode in postal senator.
Monica Puig (Portoriko): tenis, zlata medalja
Portoriko je majhna vzhodnokaribska država z zanimivo politično ureditvijo. Ima samoupravo, a spada pod ozemlje ZDA. Na olimpijskih igrah v Riu je navdušila teniška igralka Monica Puig in dočakala najbolj veličasten športni trenutek. Čeprav pred prihodom v Rio sploh ni spadala med 30 najboljših igralk na svetu, pri 22 letih pa se je lahko pohvalila le z enim osvojenim turnirjem (Strasbourg leta 2014), je na olimpijskem turnirju premagala vse tekmice. Tudi Nemko Angelique Kerber, številko dve na svetu, ki jo je presenetila v finalu in priigrala Portoriku prvo zlato medaljo v zgodovini olimpijskih iger.
Na poti do naslova je preskočila tudi slovensko oviro. V uvodnem krogu je izločila edino slovensko teniško udeleženko Polono Hercog. To ji je dalo veter v hrbet, nato so padale teniške domine ena za drugo.
"Državo sem združila v sreči. Portoričanom bi rada sporočila, da je ta zlata medalja za njih. Prebijajo se skozi težavno obdobje. Potrebovali so nekaj takega," je dejala največja senzacija na teniških igriščih v brazilskem velemestu. Na turnirju je premagala kar tri favoritinje, ki so v karieri že osvajale turnirje za grand slam.
Sara Kolak (Hrvaška): atletika, zlata medalja
V kraljici športov je na olimpijskih igrah v Riu ni bilo večje senzacije od tiste, ki jo je spisala mlada Hrvatica Sara Kolak. Ima komaj 21 let, pred letošnjim letom pa sploh še ni vrgla kopja čez mejo 60 metrov, kar je v njeni disciplini slaba iztočnica za doseganje vrhunskih rezultatov. Da bi bilo lahko to njeno sanjsko leto, je nakazala v Amsterdamu, kjer je presenetila atletsko javnost in na evropskem prvenstvu osvojila bronasto medaljo. Krepko je popravila hrvaški rekord in presegla 63 metrov.
Na olimpijske igre se je odpravila s 15. najboljšim rezultatom med prijavljenimi tekmovalkami, nato pa dvakrat popravila državni rekord, zalučala kopje dlje od 66 metrov in prehitela vse tekmice. Stekla je v objem trenerja Andreja Hajnška, presrečnega, da je njeni izbranki uspel veliki met.
To je bila najlepša nagrada za odrekanje in trdo delo po 15-mesečni odsotnosti s tekmovanj zaradi operacije rame. "Stavim, da bo popravila svetovni rekord," je napovedal slovenski strokovnjak, ki v Celju ne trenira le slovenske rekorderke Martine Ratej, ampak že dve leti tudi Kolakovo.
Zadnja prihaja iz Ludbrega, kraja med Varaždinom in Koprivnico. Kot najstnica se je v iskanju boljših pogojev za trening preselila na Reko, tam sodelovala s petimi trenerji, a ni našla sorodne duše, s katero bi se lahko dopolnjevala na najboljši mogoči način. V Hajnšku je našla primerno osebo. Pred njima je še ogromno ciljev.
Santiago Lange (Argentina): jadranje, zlata medalja
Nikoli ni prepozno, le vztrajati je treba in potrpežljivo garati za uspeh. To je upošteval tudi argentinski jadralec Santiago Lange, s 54 leti najstarejši tekmovalec v svojem športu na olimpijskih igrah v Riu. O zlati olimpijski medalji je sanjal dolgo, vse od prvega nastopa, ko se je predstavil leta 1980 v Moskvi. Cilja ni uresničil.
Dvakrat je resda stal na zmagovalnem odru, a je osvojil bronasto medaljo. Ko se je zdelo, da bo zamudil še zadnji vlak za uresničitev največjega cilja, je poskrbel za podvig.
Za dodatne težave je pred olimpijskimi igrami v Riu, že njegove šeste v karieri, poskrbelo zdravje. Grdo se je poigralo z Južnoameričanom, saj je zaradi raka ostal brez enega pljučnega krila. Na otvoritveni slovesnosti ni skrival solza, saj je vedel, kakšne nadčloveške napore je moral prestati, da je lahko nastopil v Braziliji. Prvih olimpijskih iger, ki so potekale na njegovi celini, preprosto ni hotel zamuditi. Nato je osvojil zlato medaljo in poskrbel za senzacijo dneva.
"Nekdo tam zgoraj je rekel, da si to zaslužim," je dejal Lange, ki je skupaj z rojakinjo Cecilio Carranza Saroli, od njega je mlajša kar 25 let in bi bila lahko po letih njegova hčerka, postal najboljši v nacri v mešanih parih. V katamaranu se počuti kot riba v vodi, v Riu pa je osvojil že tretjo olimpijsko medaljo. Leta 2004 in 2008 je bil v razredu tornado bronasti. Njegovo zadovoljstvo je bilo še toliko večje, ko je z očetovskim ponosom spremljal nastopa sinov Yaga in Klausa v razredu 49. Osvojila sta sedmo mesto.
Hoang Xuan Vinh (Vietnam): strelstvo, zlata medalja
Na zemljevidu držav, ki se lahko pohvalijo z zlato olimpijsko medaljo, se je v Riu končno znašel tudi Vietnam. Državo, v kateri je pred polovico stoletja besnela krvava vojna, je na elitni seznam postavil Hoang Xuan Vinh. Strelec se je izkazal z zračno pištolo, kjer je v tekmovanju na deset metrov premagal vso konkurenco.
Poklicni vojak iz Hanoija je bil tako natančen, da je prejel zlato medaljo in osrečil domovino z zgodovinskim predvajanjem državne himne. "Nikoli ne bom pozabil tega. Hvala vsem," je prekipeval od sreče, ko je zmagal v Riu. Po vrnitvi v domovino ga je pričakala bajna denarna nagrada.
Pripadlo mu je skoraj sto tisoč evrov, kar predstavlja ogromno, več kot 50 povprečnih letnih zaslužkov njegovih sodržavljanov. V Riu se ni ustavil le pri eni medalji. Z zračno pištolo se je med najboljše zavihtel še v streljanju s 50 metrov. Osvojil je srebrno medaljo in postal prvi Vietnamec, ki se je z olimpijskih iger vrnil vsaj z dvema medaljama. To je bil velik obliž za rane, ki so ga pekle z OI v Londonu, kjer je na 50 metrov ostal brez bronaste medalje zaradi 0,1 točke.
Juan Martin del Potro (Argentina): tenis, srebrna medalja
Srbski teniški velemojster Novak Đoković je v Rio prispel kot številka ena svetovnega tenisa in absolutni prvi favorit za končno zmago. Srbiji je želel zagotoviti zlato medaljo, a se je uštel že v prvem krogu, ko ga je v solze spravil Juan Martin del Potro.
"To je bil moj sanjski večer," je po zmagi nad prvim nosilcem dejal visoki Argentinec. V teniških arenah se ga v zadnjih letih drži ogromna smola. Je povratnik po številnih poškodbah, ki so ga odvrnile od še večjih uspehov. Na svetovni lestvici je v času nastopov v Riu zasedal šele 141. mesto. A to je bila le številka. Na igrišču je pokazal veliko boljšo igro, kot bi jo lahko pripisali igralcu, ki sploh ne spada med najboljšo stoterico.
Unovčil je bogate izkušnje, po zmagi nad Đokovićem nadaljeval nizanje zmag in se uvrstil v finale. V sklepnem dejanju ga je premagal prvak Andy Murray in prekinil argentinsko pravljico. Del Potro obožuje olimpijske igre. Na največjem športnem tekmovanju je bil že drugič usoden za srbskega zvezdnika. V Londonu ga je premagal v boju za tretje mesto in mu ukradel možnost, da bi osvojil medaljo, v Riu pa je poskrbel za največjo senzacijo na moškem teniškem turnirju.
"To je eden mojih najbolj bolečih porazov," je po presenetljivem izpadu po uvodnem nastopu potožil 29-letni Đoković, po licu pa so mu tekle solze. Tako močno si je želel uspeha v Riu, kjer je želel poslušati srbsko himno, a je nato doživel šok že v prvem krogu.
Joseph Schooling (Singapur): plavanje, zlata medalja
V bazenih v Riu je bil nesporni kralj olimpijskih iger Američan Michael Phelps. Le redki so bili trenutki, ko je ostal brez zlate medalje in je moral čestitati zmagovalcu. Takšno izkušnjo je doživel v disciplini 100 metrov prsno, kjer je priznal premoč Singapurčanu Josephu Isaacu Schoolingu.
Njegova zgodba je hitro obšla svet in se znašla na naslovnicah. To je bila sploh prva zlata medalja v zgodovini bogate države, ki leži na skrajnem južnem robu malajskega polotoka in se je osamosvojila pred 51 leti. Mladi Azijec, star je komaj 21 let, je v Riu premagal dokazanega olimpijskega mačka in zbiratelja najžlahtnejših kolajn.
"Uresničile so se mi sanje. Po žilah se mi še vedno pretaka ves adrenalin. Počutim se veličastno, kot da bi živel v pravljici," Joseph v Braziliji kar ni mogel verjeti, da je premagal velikega vzornika. Za nameček je po svetovnem spletu hitro zaokrožila še fotografija, posneta pred 13 leti, na kateri mladi Schooling, takrat komaj 8-letni nadobuden deček, ne skriva veselja, ko se je znašel v objektivu skupaj s slavnim Američanom.
Phelps je takrat že predstavljal vrh svetovnega plavanja. Schooling je v finalu odplaval nov olimpijski rekord, zgodovinski nastop pa je oplemenitil tudi razplet na ostalih mestih na zmagovalnem odru. Prireditelji so razdelili kar tri srebrne medalje, saj so bili na drugem mestu do stotinke sekunde poravnani Phelps, Južnoafričan Chad le Clos in Madžar Laszlo Cseh.
Wayde van Kiekerk (JAR): atletika, zlata medalja
Za razliko od večine olimpijskih junakov, zbranih v naši rubriki, je bil za resnega kandidata za naslova označen že pred začetkom iger v Riu. Njegova zmaga niti ne spada v kategorijo senzacij, saj je po lanski zmagi na svetovnem prvenstvu le potrdil, da je v tem trenutku najhitrejši Zemljan na 400 metrov. Med senzacije pa spada njegov čas.
Postavil je najboljšega vseh časov, boljšega tudi od tistega, ki ga je pred 17 leti v Sevilli odtekel sloviti Michael Johnson. "Čestitke tebi in tvoji trenerki. Odlično in zasluženo. Olimpijska medalja in svetovni rekord. Poznam ta občutek," mu je sporočil nekdanji ameriški zvezdnik, ki je v Riu ostal brez enega najmogočnejših atletskih rekordov vseh časov.
Južnoafričan Wayde van Kiekerk je do rekorda prišel na osmi progi, kar se v kraljici športov ne dogaja pogosto. V preteklosti sploh ni rad tekel na 400 metrov, ampak je imel raje polovično razdaljo (200 metrov). Da je bolj primeren za dvakrat daljšo razdaljo, ga je leta 2012 dokončno prepričala trenerka.
"Včasih sem sovražil to daljavo, a poglejte, kam me je pripeljala," je pojasnjeval po zmagi, ki se je zgodilo ravno na večer, ko je zlato medaljo na 100 metrov osvojil eden in edini Usain Bolt. Takoj se je poklonil Južnoafričanu in njegovi trenerki, ki prinaša posebno zgodbo. Trenira ga namreč 74-letna Ans Botha, ki ima že štiri pravnuke. Prababica ga trenira tako dobro, da je dosegel nov svetovni rekord. En krog je pretekel v 43,03 sekunde.
Atletika je dobila novega zvezdnika. Lani svetovni, letos olimpijski prvak. Wayde je star komaj 24 let, tako da pred njim še ogromno atletskih dokazovanj.
Chloe Esposito (Avstralija): moderni peteroboj, zlata medalja
Moderni peteroboj je zahteven šport. Združuje pet disciplin – plavanje, tek, strelstvo, sabljanje in preskakovanje ovir s konjem. Poteka več dni, zlato medaljo pa je osvojila mlada Avstralka. Zagotovila si jo je "pet minut pred dvanajsto". Pred zadnjim tekmovalnim dnem je zasedala komaj sedmo mesto in za vodilno tekmico zaostajala 45 sekund. To je nadoknadila, se nato prebila na prvo mesto in ga zadržala. Na koncu je zmagala s prednostjo 16 sekund.
To je bila prva avstralska medalja v modernem peteroboju na olimpijskih igrah. "Sploh ne morem verjeti, da mi je uspelo," je dejala Chloe Esposito, ki se je pred igrami bolj kot s formo ubadala s tem, ali bo njena Ahilova tetiva zdržala do konca in je ne bo ovirala na tekmovališčih. Ne samo, da je zdržala, ampak je presrečni Avstralki omogočila še nov olimpijski rekord, saj je zbrala 1.375 točk.
Odločitev, da se leta 2014 preseli na Madžarsko in se posveti piljenju forme v sabljanju, njenemu do tedaj najšibkejšemu členu v peteroboju, se je izkazala za pravilno. Čeprav je živela ločeno od zaročenca, ki je ostal v Sydneyju, in sta ji družbo delala le oče in brat, je zdržala do konca. Pomagale so tudi dvomesečne višinske priprave v Mehiki, kjer je skušala čim prej zaceliti Ahilovo tetivo.
V začetku leta je razmišljala o tem, da bo odpovedala nastop na igrah v Riu, nato pa je postala prvakinja. Hčerka nekdanjega olimpijca Daniela Esposita, ki je nastopil na olimpijskih igrah v Los Angelesu (1984) in je njen trener, je dopolnila všečen družinski mozaik. V modernem peteroboju je tekmoval tudi njen 19-letni brat Max Esposito in med 36 udeleženci zasedel sedmo mesto.
