Petek, 19. 8. 2016, 11.30
7 let, 1 mesec
Zlata metalka Sara Kolak
Hrvaška senzacija, pod katero se je podpisal Slovenec, v Riu osupnila svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,53
2
Hrvaška atletinja Sara Kolak je z zmago v metu kopja spisala eno največjih presenečenj na letošnjih olimpijskih igrah. V Rio je prišla šele s 15. najboljšim rezultatom med prijavljenimi tekmovalkami, na koncu pa z novim državnim rekordom (66,18 metra) prehitela prav vse. Mladi Hrvatici, ki živi v Celju, je do velikega uspeha v veliki meri pomagal slovenski trener Andrej Hajnšek.
"Senzacija vseh senzacij", "To niso sanje, zgodil se je čudež", "Čudež iz Ludbrega" … Hrvaški mediji po presenetljivi zmagi Sare Kolak tekmujejo med seboj, kako z besedami opisati zadovoljstvo in ponos, ki preveva slovenske južne sosede po novem športnem uspehu.
Komaj 21-letna metalka kopja, rojena v Ludbregu, mestecu med Varaždinom in Koprivnico, je z dosežkom na olimpijskih igrah v Riu osupnila svet. Poskrbela je, da ji vse tekmice gledajo v hrbet. Čeprav je v Brazilijo prišla s komaj 15. najboljšim rezultatom (63,50 metra), je na tekmovanju dvakrat popravila hrvaški rekord. Najprej v kvalifikacijah, ki so bile usodne za najboljšo Slovenko Martino Ratej, nato še v velikem finalu. Skupno ga je v Riu izboljšala za skoraj tri metre, na koncu pa je to zadostovalo za naslov olimpijske prvakinje.
Mama, oče, zlato prihaja domov!
V finalu je poskrbela za nov hrvaški rekord.
"Saj ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. Dokazala sem, da se lahko kosam z najboljšimi. Mama, oče, zlato prihaja domov," je po poročanju hrvaškega časnika Večernji list dejala nova hrvaška športna junakinja. V finalu si je potihoma želela prvič v karieri zalučati kopje dlje od 65 metrov. Cilj je krepko presegla in si z izvrstnim metom, ki ga je dosegla v četrti seriji, zagotovila nagrado, o kateri sanjajo vsi športniki. Osvojila je zlato olimpijsko odličje.
Ko je z metom 66,18 metra postala olimpijska zmagovalka, je solzo sreče potočil tudi Slovenec, neposredno povezan z njeno atletsko zvezo.
To je trener Andrej Hajnšek, ki je poskrbel, da se Kolakova v zadnjih dveh letih več časa zadržuje v Celju kot pa na Hrvaškem. Knežje mesto je postalo njen drugi dom. Tam trenira skupaj z Ratejevo, ki je od nje starejša 13 let in se spogleduje s koncem tekmovalne poti. Postali sta utečen par, ki uživa na treningih in se dopolnjuje, v zadnjih mesecih pa je veliko boljše rezultate na tekmovanjih pokazala mlada Hrvatica.
Slovenec Andrej Hajnšek, ki v atletiki deluje že več kot 20 let, je le dočakal trenutek slave.
Hajnšek, dolgoletni uspešni trener, ki v atletiki deluje že več kot 20 let, je le dočakal trenutek slave. Človeku, ki je v svetovni vrh v metu kopja popeljal slovensko rekorderko Martino Ratej – čeprav je vseskozi pri vrhu, na velikih tekmovanjih kot po pravilu razočara (tudi letos je) –, jo je prinesla mlada, komaj 21-letna Hrvatica.
Prvič čez 60 metrov šele februarja
Zaradi operacije rame ni nastopala kar 15 mesecev.
Z zadnjimi uspehi je dobila prepotreben zagon, s katerim bo lažje nadaljevala atletsko pot, ki ji je nekajkrat v preteklosti grdo obrnila hrbet. Najhuje je bilo konec leta 2014, ko je morala zaradi neprestanih težav z ramo pod nož.
Operacija rame jo je od atletskih mitingov oddaljila kar za 15 mesecev. To je bilo obdobje, ko je postal njen glavni motivator trener. Verjel je, da se bo vrnila še močnejša in nadaljevala tako, kot je obetala v najstniških letih, ko je osvojila veliko medalj.
Čarobno mejo 60 metrov, ki se rada omenja pri ženskem metu kopja, je prvič prebila šele letos. Februarja je na mitingu na Ptuju prvič vrgla kopje dlje od 60 metrov, hrvaški rekord pa popravila za dobra dva metra. Po daljši odsotnosti je začutila, da ji rama ne povzroča več bolečin. Vrnil se je adrenalin, želja po napredku pa jo je gnala do novih podvigov. Sledilo je tretje mesto na EP v Amsterdamu, kjer je navdušila z novim rekordom (63,50 metra), vrhunec sanjskega leta 2016 pa je dočakala v Riu de Janeiru.
Navajena odrekanja
Njen drugi dom je Celje.
Pred začetkom sezone je bil njen osebni rekord v metu kopja 57,79 metra. Zdaj je skoraj deset metrov več. Odkar se je vrnila po operaciji rame, dosega iz meseca v mesec boljše rezultate. To pripisuje tudi kakovostnemu treningu, ki ji vzame ogromno časa in energije.
"V športu je veliko odrekanja. Brez mojih staršev in trenerjev me ne bi bilo tukaj, kjer sem zdaj. Na odrekanja sem se že navadila. V prihodnosti jih bo še več, a je to velika motivacija za nadaljevanje športne poti. Zdaj bo vse lažje. Imamo bron in zlato, to je izvrstno. Komaj čakam, da slišim hrvaško himno," je presrečna metalka kopja sporočila v domovino.
Še pred nekaj dnevi je v kvalifikacijah plesala po robu obupa. Uvodna meta sta komaj prešla 55 metrov. Bila je na dnu razpredelnice, nato pa v tretje navdušila z novim hrvaškim rekordom in tretjim dosežkom kvalifikacij. Vrgla je 64,30 metra in dokazala, da je v Rio prišla odlično pripravljena. Začel se je njen spektakel.
Velike zasluge si pri tem lasti tudi njen slovenski trener. Zaupala je, da ji je trener Hajnšek v najtežjih časih ponudil streho nad glavo. "Moj trener je moj drugi oče. Pred prihodom v Rio me je silil, da vsak dan opravljam zelo čudno vajo. To sem upoštevala in jo naredila. Ko sem ga vprašala, zakaj jih opravljam, mi je pojasnil, da me je želel naučiti, kako stopiti na zmagovalni oder," je njene besede, izrečene po zlati predstavi v Riu, povzel hrvaški časnik Slobodna Dalmacija.
Slovenski trener olimpijske prvakinje: Dekle za velike dosežke
"Trener mi je dejal, da bom v finalu vrgla 66,13 metra. Vrgla sem še pet centimetrov dlje, zato bom verjetno kaznovana," se je po največjem uspehu v karieri pošalila najmlajša udeleženka finala v ženskem metu kopja.
V Sloveniji trenira z Martino Ratej in trenerjem Andrejem Hajnškom.
Po Riu se bo posvetila študijskim knjigam. Študira na Reki, kamor se je zaradi boljših pogojev atletskih treningov preselila v mladosti. Čeprav je sodelovala z mnogimi strokovnjaki, je ocenila, da je za njen razvoj najbolje, če se preseli v Slovenijo. Tam z veseljem sodeluje tudi s slovensko rekorderko Ratejevo, od katere črpa dragocene izkušnje. Slovenski rekord znaša 67,16 metra. Če bi ga 34-letna Martina postavila prav v Riu, bi zadostoval celo za zlato medaljo …
"Hrvati niti ne veste, kakšen diamant imate. Vedel sem, da bo v finalu vrgla 66 metrov. Je dekle za velike dosežke. Potrebujemo še dve leti, da dosežemo želeno tehnično raven. Pred poškodbo rame je bila boljša še za 40 odstotkov, nato pa je shujšala za 11 kilogramov. Je marljiva delavka, pozitivna oseba, pa tudi zelo posebna, saj je pred menoj zamenjala kar pet trenerjev, sam pa se v dveh letih, odkar sodelujeva, z njo nisem niti enkrat sprl. Stavim, da bo nekega dne postavila svetovni rekord," je napovedal Hajnšek. Svetovni rekord v metu kopja znaša 72,28 metra. Lasti si ga legendarna Špotakova, ki je v Riu osvojila bronasto odličje.
Perkovićeva, Kolakova … tudi Vlašićeva?
Hrvaške atletinje so že drugič na olimpijskih igrah v Riu poskrbele za zlato medaljo. Po Sandri Perković, ki je ubranila naslov izpred štirih let v Londonu, je zmagala še Kolakova. Hrvaška bo do konca iger stiskala pesti še za skakalko v višino Blanko Vlašić. V njeni bogati zbirki manjka le še naslov olimpijske prvakinje.
Sandra Perković je v Riu ubranil naslov olimpijske zmagovalke v metu diska.
Kar se tiče primerjav s Perkovićevo, ostaja Kolakova skromna: "Sandra Perković je ena in edina. Je kraljica hrvaškega in svetovnega športa, mene pa čaka še veliko dela," je s solzami sreče pojasnjevala predstavnikom sedme sile v Braziliji.
Čehinja se je obrisala pod nosom
V Ludbregu so tako ponosni nanjo, da so v mestu imeli označeno črto, dolgo 63,50 metra, kolikor je znašal met za medaljo na evropskem prvenstvu. Zdaj jo bodo morali v čast senzacionalnemu dosežku v Riu podaljšati.
Na seznamu olimpijskih zmagovalk je nasledila 35-letno zvezdnico Barboro Špotakovo, ki se je morala zadovoljiti z bronom. Tako je svetovni rekorderki iz Češke iz rok spolzela priložnost, da bi si kot prva v zgodovini kraljice športov v metu kopja zagotovila tri zaporedne olimpijske naslove.
2