(Pred)olimpijska folklora: med negativno propagando in cenzuro

Foto: Thinkstock

Prva slika: Promet je kaotičen, na številnih objektih se barva še ni posušila, mnogi spremljevalni objekti še nimajo končne podobe, v komunikaciji je več šumov kot točnih signalov, onesnaženost  pa je skrb vzbujajoča … Če dodamo še izjemno skromno brazilsko naklonjenost olimpijskim igram, pod preprogo pometene usode Brazilcev, ki so morali proti svoji volji zapustiti domove, stalen strah pred terorizmom in ziko, ki kot komarji, s katerimi se prenaša, brenči nad glavami udeležencev, potem pravega optimizma pred petkovo otvoritveno slovesnostjo olimpijskih iger ni mogoče zaznati.

Druga slika: Mogočni kip Jezusa, viden skozi olimpijske kroge, kot simbol prepletenosti nesmrtne olimpijske ideje in mogočnosti brazilskega mesta. Sijoči olimpijski objekti, razpeti med Barro in slovito Copacabano, ki kot z najlepših razglednic pozdravljajo turiste. Široki nasmehi olimpijskih prostovoljcev, ki kar kličejo k vsrkavanju olimpijskega duha. Pozdravi športnikom, ki se zgrinjajo z vseh koncev sveta in poslušajo o pripravi na najboljše igre v zgodovini.  Rio odšteva.

Olimpijska predigra

Katera slika je prava? Bržčas imata obe elemente istovetnosti, podobnost z napovedmi pred predhodnimi igrami pa ni naključna. Mar ni bilo pred zadnjimi zimskimi igrami v Sočiju več govora o Putinovih igrah in velikanskih zamudah pri delu kot pa o pripravah športnikov? Tudi spomin na Peking 2008 kaj hitro prikliče pomisleke o teptanju človekovih pravic in onesnaženju, neprimernem za olimpijsko udejstvovanje, nad "lenimi" Grki pa so se leta 2004 zgražali tudi najbolj potrpežljivi olimpijski zanesenjaki. Podobnih primerov je bilo v novejši zgodovini še kar nekaj, pa o kakšni blamažami organizatorjev nis(m)o nikoli poročali.  

Tako pometanje nečednosti pod športno preprogo kot negativna propaganda sta postala del svojevrstne predolimpijske folklore. Brazilci pri tem niso izjema, pri čemer pa velja poudariti, da so pri tehnični pripravi na igre tako tesno vpeti v smernice Mednarodnega olimpijskega komiteja, da si pretirano tveganih obvozov niti niso mogli privoščiti.

Rio v znamenju olimpijskih krogov.

To ni Rio iz leta 2009

Neizpodbitno dejstvo pa je, da Rio olimpijske igre gosti v zanj sila neugodnem času. Ne le zaradi zike, na katero vse potnike opozarjajo že na letalih, vsak udeleženec iger pa v priložnostni darilni torbi prejme repelent proti komarjem, temveč predvsem zaradi ekonomske in družbeno-politične krvne slike največje države v Južni Ameriki.

Ko je Rio leta 2009 v boju za vlogo gostitelja OI 2016 ugnal Madrid, Tokio in Chicago, je Brazilija veljala za vzpenjajočo se gospodarsko velesilo. A med pripravami na največji športni dogodek se je znašla v hudi krizi, tako politični, ki se zrcali v državni korupciji in vsaj začasnem odpoklicu predsednice, kot tudi gospodarski. 

Strokovnjaki ocenjujejo, da država v tako globoki krizi že vse od hude recesije leta 1930. Finančna kriza je še posebej udarila po državi Rio de Janiero, ki je junija naznanila celo bankrot. Da pa so olimpijske igre velika gospodarska priložnost, pa je za Brazilce ob velikanskih predhodnih izdatkih slaba tolažba …

Glavnina olimpijskih objektov je strnjenih v predelu Barra, ki je krepko oddaljen od najbolj znanih predelov Ria.

Olimpijski utrip

In kakšen je Rio dva dneva pred otvoritveno slovesnostjo iger 31. olimpijade? Če obiskovalec v Riu de Janeiru sprejme dolge vrste in precejšnjo ležernost uslužbencev razume kot del kulture, lahko začuti, da domačini, vsaj tisti, ki so vpeti v dogajanje, že dihajo z igrami. Pri tem hitijo z zadnjimi deli in lovijo ritem velikanskega organizacijskega ustroja.   

Po drugi strani pa zaradi velikosti in razslojenosti mesta v številnih delih Ria de Janeira ni ne duha ne sluha o športnih tekmovanjih pod mogočnimi petimi krogi. Za mnoge domačine je namreč to zgolj nedostopen mednarodni šov, ki se bo začel s petkovim odprtjem na štadionu Maracana.