Nedelja, 3. 7. 2016, 0.37
8 let, 3 mesece
Montreal 1976
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1
Zaradi tragedije na OI 1972 so igre v Montrealu potekale v znamenju strogih varnostnih ukrepov. Politična nasprotja pa so svoje mesto znova našla tudi v športu.
Kraj in čas: Montreal (Kanada); 17. julij – 1. avgust 1976
Ostali kandidati: Los Angeles in Moskva
Udeležba: 92 držav, 6084 športnikov
Število športov: 21 športov, 198 disciplin
Ogenj je prižgal: Stephane Prefontaine in Sandra Henderson
Igre je odprl: kraljica Elizabeta II
Olimpijska prisega: Pierre Saint-Jean
Igre v Montrealu so bojkotirale številne afriške države s somišljeniki. Zahtevali so izključitev Nove Zelandije, katere reprezentanca v ragbiju je gostovala v Južnoafriški republiki. Slednji so zaradi rasne diskriminacije že pred časom obrnili hrbet. Vseeno pa so igre, v katere so prireditelji vložili ogromno denarja, uspele, za kar je poskrbela predvsem brezhibna organizacija.
Neizbrisen pečat je igram dodala izjemna telovadka Nadia Comaneci, ki je kot prva v zgodovini prejela oceno 10. Komaj 14-letna Romunka je postala prava ljubljenka občinstva v Montrealu. Okrog vratu je prejela tri zlate medalje, ter po eno srebrno in bronasto. V gimnastiki sta blestela še Nikolaj Andrianov in Nelli Kim.
V plavalnih bazenih se je razplamtela izjemna bitka med plavalci iz Nemške demokratične republike in iz Združenih držav Amerike. V veliki dvoboj sta se vmešala le Britanec David Wilkie in Marina Koševaja (SZ). Ostalih 24 zlatih odličij pa so si med seboj razdelili plavalci iz omenjenih dveh držav, s 13 pa so bili za las uspešnejši Američani. Slednji so sicer na skupni lestvici iger osvojili šele tretje mesto, saj so jih prekosili športniki in športnice iz Sovjetske zveze in NDR.
Na atletskem štadionu so mnogi pogrešali afriške atlete. Tako so se karte kar krepko premešale. Veliko pozornosti je vzbujal Finec Lasse Viren, ki je zmagal v tekih na 5 in 10 km, v maratonu pa je osvojil peto mesto. Na ta način ni ponovil podviga legendarnega Emila Zatopka iz leta 1952. V deseteroboju je Američan Bruce Jenner zmago slavil s svetovnim rekordom. Rekord pa je v teku na 400 metrov podrla tudi Poljakinja Irena Szewinska. Slednja je s četrtim olimpijskim nastopom sklenila svojo kariero.
Slovenci in OI 1976
V 86-članski jugoslovanski odpravi v Montrealu je bilo 8 slovenskih športnikov. Do vidnejših rezultatov so prišli v moštvenih športih. Tako je bil »poslovenjeni« hrvaški košarkar Vinko Jelovac član srebrne košarkarske reprezentance, ki je zaostala zgolj za Združenimi državami Amerike. Petega mesta z rokometno reprezentanco se je lahko veselil Vlado Bojovič.
