Za tiste, ki se vode ne bojijo, ena od najlepših prostočasnih aktivnosti

"Potapljanje je za tiste, ki se vode ne bojijo, prav zagotovo ena od najlepših prostočasnih aktivnosti," pravi predsednik Slovenske potapljaške zveze (SPZ) Mitja Slavinec. SPZ beleži ima okoli šets tisoč članov, "tistih, ki so se kdaj potapljali ali se še potapljajo, pa je še veliko več", dodaja.

Vse bolj dostopno in veliko bolj varno kot nekoč

Potapljanje, govorimo o tistem pravem raziskovanju podvodnega sveta z dihalno opremo, je v zadnjih desetletjih postalo veliko bolj dostopno ljudem, z razvojem opreme pa veliko varnejše, kot je bilo nekoč. "Včasih smo se lahko potapljali le fizično zelo dobro pripravljeni ljudje, mladi ljudje, kot jaz v vojski, danes pa se lahko potaplja vsak, ki ga to veseli in nima kakšnih izrazitih, s potapljanjem nezdružljivih bolezni," še razlaga Slavinec.

Mitja Slavinec je predsednik Slovenske potapljaške zveze. Foto: STA , Podvodni svet je nedostopen vse manjšemu krogu ljudi, izogibati se mu morajo predvsem tisti s hujšimi obolenji srca in ožilja, epileptiki in podobni, potapljanje pa je lahko na splošno nevarno tudi, če se ne upošteva vseh pravil. Najboljši način, da se te dejavnosti lotimo, je prek kakšnega od potapljaških društev ali klubov, ki jih v Sloveniji ne manjka.

Potapljaška društva in klubi so najboljša pot

"V Sloveniji je veliko delujočih klubov, ki so zbrani na spletni strani SPZ, opremljeni s kontaktnimi podatki njihovih inštruktorjev. Povsod po Sloveniji so potapljaška društva in klubi, to je najboljša oziroma edina pot, da se nekdo loti potapljanja. V svojem okolju naj poišče tistega, ki mu ustreza," predlaga Slavinec.

Začetni tečaji potapljanja se odvijajo pod nadzorom inštruktorjev, ti morajo za svoje delo imeti certifikat. Priznani standardi šol so med drugimi CMAS – Confédération Mondiale des Activités Subaquatiques), PADI (Professional Association of Diving Instructors), SSI (Scuba Schools International), PSS – Professional Scuba Schools), … Standardi v Sloveniji priznanih šol so zbrani na spletni strani PZS. "Na seznamu so vse mednarodno priznane šole, ki so v Sloveniji tudi verificirane. To pomeni, da so tudi učne načrte in programe pripravile v slovenskem jeziku. Če se nekdo uči potapljanja v kateri od teh šol, je to že dobra popotnica," o tem pravi predsednik SPZ.

Cena ne sme biti glavno merilo pri izbiri tečaja

Zveza skrbi tudi za vsakoletno usposabljanje inštruktorjev potapljanja, pripravlja obnovitvene seminarje, na katerih se inštruktorji spoznajo z novo doktrino, ob tem pa tudi s kakšnimi didaktičnimi pristopi, ki so se skozi izkušnje izkazali za učinkovite, saj se "potapljanje zelo hitro razvija".

"Če nekdo dobi premalo znanja, pri potapljanju s tem ogrozi svoje življenje in ne nazadnje tudi zdravje in življenje svojega sopotapljača, saj je potapljanje aktivnost, ki jo počnemo predvsem v paru." Foto: Reuters

Pri izbiri tečaja pa cena nikakor naj ne bo glavno merilo, še opozarja Slavinec. Izjemno pomembno je, da vsak tečajnik osvoji osnove in pravila za varen potop, ob tem pa tudi čim več praktičnih izkušenj. Kakšnih večjih težav s slabimi šolami pri nas sicer ni, še pravi, a dodaja, da "je že ena taka šola preveč".

"Če nekdo dobi premalo znanja, pri potapljanju s tem ogrozi svoje življenje in ne nazadnje tudi zdravje in življenje svojega sopotapljača, saj je potapljanje aktivnost, ki jo počnemo predvsem v paru. Torej z drugim potapljačem, s katerim pod vodo skrbiva drug za drugega."

"Slovenski potapljač je varen potapljač" 

Vsak potapljač ima pod vodo dva regulatorja, torej dve napravi in dva izvora zraka. Tehnične napake pa so zelo redke. Foto: Reuters Poleti vse preveč pogosto prebiramo novice o nesrečah pri potapljanju, tudi življenje legende slovenskega smučanja, Roka Petroviča, je leta 1993 ugasnilo v morju, a se pri teh nesrečah pogostokrat "izkaže, da je šlo za kakšnega rekreativnega 'tavharja' z masko in plavutkami, velikokrat pa nesrečam botrujejo zastoji srca oziroma okoliščine, ki bi se tudi brez aktivnosti na vodi in ob vodi končale tragično".

Raven znanja in ozaveščenost potapljačev sta v Sloveniji zelo visoki, še pravi Slavinec: "Čestitke inštruktorjem in delu potapljaških društev, ki skrbijo za varno potapljanje. Če Slovenijo primerjam z nekaterimi drugimi državami, je slovenski potapljač varen potapljač."

Tehnične napake so zelo redke

Tehnični pripomočki so dandanes že zelo zanesljivi, še poudarja naš sogovornik: "Vsak potapljač ima pod vodo dva regulatorja, torej dve napravi in dva izvora zraka. Tehnične napake pa so zelo redke. Zgodijo se, če nekdo zanemarja vzdrževanje in čiščenje opreme. Ob normalnem vzdrževanju tehničnih napak skoraj ni. Ampak če iz kakršnega koli razloga potapljač ostane brez zraka, ima tam svojega partnerja, ki ima rezervni regulator zanj in lahko brez dodatnih zapletov končata potop. Pomembno pa je, da se tega na tečaju naučita."

Začetniški tečaji so večinoma v bazenih, kjer je "okolje bolj prijazno, voda pa je topla in čista. Društva, ki delujejo ob morju, pa začnejo takoj v morju. Seveda ima tudi to svoje prednosti, tisti, ki to počnejo na morju, se hitreje navadijo. Na celini pa večina društev začetne tečaje organizira v bazenih".

Tudi v našem morju je zelo pestro podvodno življenje

Potapljanje za dušo je zagotovo najlepše v morju, "seveda pa tudi naša jezera niso nezanimiva. Lepa so v tistih letnih časih, ko je vidljivost boljša, tudi pozimi. Kakšna reka je zanimiva pozimi, vidljivost je boljša, ribice pa otrpnejo in jih je lažje opazovati. Morje je prav zagotovo tisto, v katerem potapljači najbolj uživamo. Slovenska obala ima lepe lokacije, v Piranu je podvodni greben, ki je zelo lep".

Ko se naučimo uživati in opaziti tudi manjše organizme, najdemo tudi v našem morju zelo pestro podvodno življenje. T Foto: Reuters

"Treba se je naučiti uživati tudi ob opazovanju manjših ribic in manjših polžev. Razlika med podvodnim svetom pri nas ali katerim drugim je v tem, da so stvari pri nas veliko manjše. Ko se naučimo uživati in opaziti tudi manjše organizme, najdemo tudi v našem morju zelo pestro podvodno življenje. Tudi to, kar je običajnejše v južnejših predelih Jadranskega morja."

"Za začetnike je zelo primerna Fiesa, ker ima prijazen podvodni svet, s kamni, plitvo je, težav z orientacijo ni. Zato je Fiesa tudi kraj, kjer SPZ vsako prvo junijsko soboto priredi nekakšno odprtje potapljaške sezone z Dnevom potapljačev Slovenije, vsako leto jih pride vsaj 300, to je naš osrednji dogodek. Vabljen je vsak, ki ga potapljanje vsaj malo zanima," pravi Slavinec.

"Ozaveščenost je bistveno večja, kot je bila pred desetletji"

Potapljači vsako leto opravijo tudi nekaj čistilnih akcij in iz rek kot je Ljubljanica potegnejo marsikaj, kar tja ne spada. Foto: Ana Kovač V kakšni reki, na primer Ljubljanici, Dravi ali Krki se najde "veliko stvari, ki tja ne spadajo. Za nekatere stvari verjamem, da so v vodo padle po pomoti, za nekatere pa bomo tudi s kakšno preventivno akcijo ozaveščanja dosegli, da ne bodo več padale v vodo", pravi. Na splošno pa pri nas pri skrbi za naravo ni razloga za pesimizem.

"Ozaveščenost je bistveno večja, kot je bila pred desetletji, odnos Slovenk in Slovencev do narave, tudi tiste, ki se ne vidi – kakšno nesnago je najlažje pometati v vodo, da se ne vidi, da nam izgine izpred oči – je na visoki ravni in želim si, da bomo ta trend še nadaljevali in bodo naše vode ostale čiste."

Tudi kakšnih posebnih birokratskih ovir za potapljanje v Sloveniji ni, še pravi izkušeni potapljač Slavinec: "V okolici Bohinjskega jezera, v Triglavskem narodnem parku in še nekaterih akvatorijih so posebni režimi, ki jih je treba upoštevati, treba se je pozanimati v lokalnih okoljih, sicer pa kakšnih posebnih omejitev pri potapljanju v slovenskih vodah ni. Pomembno je le, da je potapljač usposobljen, da je opravil tečaj in ima ustrezen certifikat, ki ga lahko pridobi pri katerikoli priznani šoli v Sloveniji."