Ponedeljek, 2. 5. 2016, 7.21
7 let, 1 mesec
Otroke bo poslal na počitnice, sam pa bo okreval po hudi okužbi noge (foto, video)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,30
Ambrož Jakop je malo pred deveto uro zvečer s prijatelji pritekel na cilj dobrodelnega teka v Sečovlje, a zgolj simboličnih zadnjih dvesto metrov. Po prvih 260 kilometrih poti je zaradi hudega vnetja noge moral predčasno odnehati.
"Kapo dol tistim, ki so se kdaj morali tako odločiti"
"Pomembno je tudi, da znaš reči: 'Zdaj bom pa odstopil.' Za zdaj še nisem imel te izkušnje, a spoštujem vse, ki so kdaj odstopili. To je gotovo najtežje. Vsem, ki so se morali kdaj tako odločiti, kapo dol, " je Ambro, kot ga kličejo prijatelji, povedal v našem pogovoru pred velikim projektom.
Njegova do zdaj najdaljša pretečena razdalja je bila 221 kilometrov dolg Ultrabalaton, ki ga je pretekel lansko leto. Takrat je imel še 50 kilometrov do konca, ko se mu je vnela noga, zaradi česar je le s težavo pritekel na cilj. Zdravniki so ugotovili, da je šlo za bakterijsko podkožno okužbo s streptokokom. Ambrož pravi, da je takrat proti koncu močno stisnil zobe, a če bi se to pripetilo na polovici, bi zagotovo moral odnehati.
Tokrat je notranje boje izkusil tudi sam, saj je moral sprejeti prav takšno odločitev. Zgodilo se mu je prvič in po vsej verjetnosti zaradi iste podkožne bakterije, ki ga je po lanskem Ultrabalatonu za mesec dni prisilila v mirovanje.
"Tako velike odločitve, da je zdravje na prvem mestu, ob vsej obremenitvi, ki jo kolesje celega projekta prinese za seboj, je sposoben samo velik človek," pravi Breda Biščak, Jakopova partnerica, vodja logistike in obveščanja javnosti pri projektu.
Močno razbolela noga mu ni dovolila nadaljevanja teka
Drugi dan slovenske diagonale od Hodoša do Sečovelj, ki jo je v dobrodelne namene v treh etapah želel preteči Jakop, je na vmesni cilj v domači Logatec pretekel v hudih bolečinah, noga pa je postala rdeča in močno otečena.
Ker je bilo stanje tretjega dne zjutraj še veliko slabše, je zdravje postavil na prvo mesto in se odločil, da bo vodenje teka predal svojim tekaškim prijateljem. Do cilja teka jih je namreč ločila še tretja 115 kilometrov dolga etapa Logatec-Sečovlje.
"Najprej sem misli, da je žulj, a sem zvečer videl, da ni. Oteklina je počasi začela naraščati in sem takoj vedel, kam pes taco moli. Bolečina in videz sta bila primerljiva okužbi na Ultrabalatonu," je o nogi povedal Ambrož Jakop.
"Po glavi mi je šlo marsikaj. Odločitev je bila težka, a z glavo skozi zid ne gre. Ni imelo smisla, da bi tekel naprej. To so verjetno najtežje odločitve."
"Vem, da sem pripravljen, tudi danes čutim, da bi to z lahkoto odtekel. Težko je dati zdravje na prvo mesto, a mislim, da sem se prav odločil. Tudi odzivi na to odločitev so bili pozitivni, kar je tudi nekakšen obliž na rano," je povedal Jakop, ko je na eni od postaj v Dekanih, čakal na svoje tekaške namestnike.
Kot pravi, bo popravni izpit naredil takoj, ko se noga pozdravi. Takrat bo sam odtekel še traso od Logatca do Sečovelj.
"Trenutno to zame niti ni posebna razdalja. Lahko ves mesec počivam, pa vem, da bom po treh dobrih treningih razdaljo pretekel brez težav. Niti me ni strah, da bi moja forma tako hitro padla," je prepričan in odločen, da bo izpolnil obljubo.
Skupino so iz Logatca v Sečovlje povedle ženske noge
Sprva so sicer mislili, da bo tek štafetni in bo vsak od tekačev pretekel določeno razdaljo, nato pa sta Sara Kavčič, ena od vzgojiteljic otrok s posebnimi potrebami, ki je prevzela vodenje teka, in Miran Nagode dosegla vsak svoj dolžinski rekord. Iz Logatca sta po številnih vzponih v močnih nalivih pritekla prav do slovensko-hrvaške meje v Sečovljah.
Ambrož Jakop je v cilj na Sečovljah simbolično pritekel skupaj z Miranom Nagodetom in Saro Kavčič, ki sta pretekla celo zadnjo 115 kilometrov dolgo etapo iz Logatca v Sečovlje.
Bolj uspešni, kot je upal
Tekači so v cilj pritekli malo pred deveto uro zvečer, nasmejani in iskreno srečni. Ambrož Jakop ob koncu projekta skorajda ni našel besed, s katerimi bi opisal zadovoljstvo ob dokončanju projekta. Ne le, da je bil deležen zares široke podpore, prepričan je tudi, da so zbrali dovolj denarja, da bodo otroke s posebnimi potrebami Centra za usposabljanje, delo in varstvi (CUDV) Dolfke Boštjančič odpeljali na letovanje.
V podporo Ambrožu Jakopu in ekipi lahko tudi vi za letovanje otrok še vedno prispevate.
Celoten znesek bo namenjen letovanju otrok s posebnimi potrebami Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage. Prispevate lahko z nakazilom:
TRR Humanitarnega društva Križemrok: SI56 6100 0000 8119441
Namen nakazila: Peljimo jih na počitnice
Koda namena: CHAR
Sklic: 00 29042016
Humanitarno društvo Križemrok, Kamniška graba 141, 2351 Kamnica
Delavska hranilnica, d. d., Maribor
BIC banke: HDELSI22
Nekaj otrok s posebnimi potrebami CUDV Dolfke Boštjančič, za katere je Ambrož Jakop zbiral denar, je z njim vsak dan preteklo nekaj kilometrov poti.
V zaključnem nagovoru se je Jakopu za širokosrčno potezo s tresočim glasom zahvalila tudi njegova sestra Barbara K. Jakop. "Vem, da si se za to pot odločil tudi zaradi mojega sina Blaža, zato ti iskrena hvala," je dejala. Vidno ganjena je skupaj s sinom, enim od otrok iz centra CUDV Dolfke Boštjančič, za katere je Jakop zbiral denar, tekačem okrog vratu obesila zaslužene medalje in jim podelila simbolična priznanja.
"Namen je gotovo dosežen. Zbrali smo kar nekaj denarja. Kolikor mi je uspelo spremljati, se je zdaj kar veliko nabralo te tri dni. Letovanje definitivno bo, cilj je dosežen, sem zadovoljen, ponosen na tekaške prijatelje, ki so celotno zgodbo spremljali. Presenečen sem nad odzivom, povsod so nas zelo lepo sprejeli, še posebno v Logatcu. Tudi predsednik države je našemu projektu podal roko in sprejel častno pokroviteljstvo," je bil ob koncu vesel Jakop, ki o novih načrtih ne razmišlja, bi pa rad čim prej odtekel še del proge, ki ga zaradi noge ni mogel.
Utrinki z dobrodelnega teka
"Prvi dan so trije tekli z mano celih 80 kilometrov do Ptuja, od tam naprej pa sem prvi dan v glavnem tekel sam, z mano je kolesarila Sabina Burjak. Zvečer smo po načrtu prišli do Celja," opisuje Ambrož Jakop.
Sabina Burjak je s tekači prekolesarila celotno, okoli 370 kilometrov dolgo diagonalo Slovenije.
Lažje je teči v družbi, tako hitreje minevajo kilometri, čas, pozabiš na kakšno bolečino, tegobo in tako naprej, pravi ultramaratonec.
"Prvih 80 kilometrov, ko je bila družba, je bilo lahkotnih, potem so se pa pri Slovenskih Konjicah začeli najtežji deli trase, ker je veliko vzponov," pravi Jakop, ki je kljub zahtevni progi ostal dobre volje.
Štart drugega dne je bil presenetljivo dober, pravi Ambrož Jakop. "Prvih osem kilometrov sem bil malo lesen, tempo je bil počasen, potem se je pa lepo spuščalo," v smehu opiše začetek drugega dne, ko ga je noga že precej bolela.
Borut Ložar je z Jakopom tekel 105 kilometrov do Logatca, kar je tudi njegov osebni dolžinski rekord.
Tretji, zadnji dan je bil za tekače izredno zahteven, saj je bilo hladno, proga zahtevna in večino poti je deževalo.
Številni mokri kilometri so zahtevali svoj davek.
Na koncu so vsi sodelujoči prejeli priznanja in pozornosti v zahvalo za dobrodelni projekt, pri katerem je sodelovala tudi skoraj vsa družina Jakop.
