Letošnji Svetovni dan zdravja o starejših

V zadnjih desetletjih se zaradi podaljševanja življenjske dobe in nizke rodnosti v razvitih deželah, med katerimi je tudi Slovenija, prebivalstvo stara. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so govorci izpostavili problematiko vse starejše svetovne populacije ter priporočila za aktivnejšo funkcionalno starost in enakovredno vključevanje starejših od 65. let v vse sfere življenja.

Zdrav življenjski slog se mora začeti že v mladosti Jožica Maučec Zakotnik z IVZ-ja je opozorila, »da se zdrav življenjski slog ne sme začeti šele po 65. letu, pač pa že v mladosti in v aktivnem delovnem življenjskem obdobju«. Ključni zdravstveni problemi starejših so bolezni srca in ožilja, duševne motnje, (depresija je med kronično bolnimi Slovenci prisotna v 20. do 50. %), rak, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni gibal, okvare hrbtenice, debelost. Kot bistveno priporočilo za bolj zdravo vstopanje v starost je Maučec Zakotnikova izpostavila »redno telesno aktivnost, s katero znižujemo raven sladkorja, krvni tlak, povečujemo odpornost, moč mišic, gibčnost, izboljšujemo spanje in vzdržljivost srca.« Poleg redne telesne dejavnosti pa so po mnenju Maučec Zakotnikove za aktivno starost pomembna tudi »zdrava, hranilno polna prehrana, izogibanje prekomernemu uživanju alkohola in nekajenje«. Opozorila je tudi na nujnost sistemskega pristopa k problematiki staranja, in sicer »je potreben tehten premislek in dialog družbenih, političnih, strokovnih in javnozdravstvenih sfer, ki se morajo starostne problematike lotiti s sistematičnimi raziskovanjem, načrtovanjem, ukrepanjem in spremljanjem«.

Staranje ni bolezen! Po mnenju Marijana Ivanuše s Svetovne zdravstvene organizacije sta globalizacija in vse pogostejše selitve ljudi v mesta prinesla »eno največjih družbenih sprememb 21. stoletja v svetu, staranje prebivalstva«. Leta 2050 bo namreč število starostnikov nad 65 let, ki je danes 605 milijonov, naraslo na 2 milijona in bo preseglo število mlajših od 14 let. Pa vendar, kot pravi Ivanuša, »starost ni ne bolezen in ne problem. Starejši od 65 let so lahko ob primernem spodbujanju mentalne in fizične aktivnosti pomembni člani družbe«. Ivanuša je izpostavil zmotne stereotipe o starejših, in sicer, da niso več uporabni za delo in da so manj vredni. Pri tem je poudaril pomembnost okolij, da spodbujajo in podpirajo starostnike, saj bodo prav ta okolja v prihodnosti najbolje pripravljena na izzive staranja, ki se jih ne sme več prelagati na naslednje generacije.

PANGeA O programu PANGeA je spregovoril Rado Pišot z Univerze na Primorskem. Po njegovih besedah bodo s programom Telesna aktivnost in prehrana za kakovostno staranje skušali »opredeliti dejavnike zdravega staranja, dvigovati osveščenost o pomenu zdravega staranja in socialne vključenosti starostnikov ter povezati in izboljšati medsebojno koordinacijo obstoječih zdravstvenih, socialnih in zasebnih subjektov«. Program, katerega vodilni partner je Inštitut za kineziološke raziskave in s katerim bodo torej presegali nizko stopnjo koordinacije med zdravstvenimi in drugimi ustanovami, bo potekal vse do jeseni 2014.