Ledno plezanje je čarobno, a lahko nevarno

Plezalce privlači zaradi preživljanja časa v neokrnjenem okolju in čisto posebnega stika z naravo, kjer iščejo svoj mir. Ledno plezanje pravzaprav ni samo šport, ampak je hkrati tudi oblika meditacije, ki pomiri duha. Posebnost lednih vzponov je tudi ta, da plezalci plezajo po snovi, ki se naredi le v določenem letnem času in vsako leto v drugačnih oblikah, poleg tega pa k čarobnosti pripomore tudi svetloba, ki se lomi in preliva v zaledenelih skulpturah. Za uspešno ledno in nato kombinirano plezanje je osnova predznanje iz skalnega plezanja, seveda pa ima pomembno vlogo tudi vse boljša oprema – par cepinov, čelada in plezalni pas, avtomatske dereze in primerni zimski čevlji. Za varovanje se uporabljajo ledni vijaki, vponke, pomožne vrvice, neskončne zanke (gurtne) ter vponke z matico (matičarke). Plezalni cepin se od pohodnih razlikuje po ukrivljenem ratišču, ki prste ščiti pred udarci, uhelj na koncu ročaja pa preprečuje zdrs dlani in omogoča boljši oprijem.

V Sloveniji se lahko z lednim plezanjem ukvarjate predvsem na Jezerskem, v Trenti, Tamarju, Martuljku, Planici, Logarski dolini, Kamniški Bistrici, pod Prisojnikom in v Bohinju. Vsako leto je pri nas tudi vse več umetnih lednih slapov, kjer je plezanje varno, saj so obiskovalci od zgoraj varovani z vrvjo. Zelo priljubljeni so slapovi v soteski Mlačca pri Mojstrani, kjer si lahko izposodite vso potrebno opremo. Ocena težavnosti plezanja je odvisna višine slapu, naklona ledu, možnosti počitka in varovanja v raztežaju ter kakovosti stojišč. Pomembno vlogo ima tudi oblika ledu, s čimer je povezana možnost odloma (sveča, goba, na steno 'nalepljen' slap). Seveda pa na kakovost ledu vplivajo tudi vremenske razmere – lahko je pretrd zaradi nizkih temperatur, moker in mehek zaradi odjuge, tanek in krhek …

Če vas ne zazebe prehitro in nimate težav z vrtoglavico ter ste ljubitelj potokov in slapov, ki se pozimi spremenijo v divje ledene skulpture, se lahko tudi sami preizkusite v tej posebni veščini, ki zahteva celega človeka. Velja pa opozoriti, da ledno plezanje spada med bolj tvegane oblike alpinizma, saj je lahko padec kljub varovanju usoden, plezalce pa ogrožajo tudi padajoči kosi ledu in kamenja.

Od leta 2003 v Sloveniji vsako leto prirejajo tekmovanje za Slovenski ledni pokal v hitrostnem in težavnostnem plezanju, sicer pa ostaja predvsem oblika prvinskega sozvočja z naravo in samim sabo.