Četrtek, 8. 10. 2015, 15.51
7 let, 1 mesec
Ko te "Pankrt" ponese do ciljne črte
Marjan Žiberna, nekdanji atlet, tekač na srednje in daljše proge, je skupaj z Brankom Gradišnikom, "stricem", ki je iz ozadja pomagal pri rojstvu ljubljanskega maratona, je avtor knjige o zgodovini največje tekaške prireditve v Sloveniji. Število njenih udeležencev je v 20 letih z začetnih okrog 700 tekačev naraslo na več kot 20 tisoč. Slikovit kronološki sprehod po ljubljanskem maratonu sta pod okriljem založbe Umco in Sama Ruglja strnila v knjigo z naslovom Zgodba ljubljanskega maratona, ki se bere in gleda na 200 straneh.
Njegov prvi in hkrati tudi zadnji aktivni ljubljanski maraton se je zgodil na njegovi drugi izvedbi, leta 1997. "Zadal sem si, da bom pretekel 21 kilometrov, s čimer teoretično ne bi smel imeti nobenih težav. Bil sem v solidni kondiciji in moj cilj je bil polmaraton preteči v uri in 16 ali uri in 17 minut. V tem tempu sem se tudi lotil teka, potem pa je moje telo popolnoma zablokiralo.
Že po dveh kilometrih mi je bilo težko, po sedmem ali osmem pa nisem mogel več vzdrževati ritma, zato sem se odločil, da odstopim in se sprehodim do cilja. No, kmalu je mimo pritekel Slavko Colnarič, bobnar skupine Pankrti, takrat zagret tekač, danes zagrizen rekreativni kolesar, ki je predlagal, da tečeva skupaj. Tako sem vztrajal do konca. Mislim, da sem mali maraton pretekel v uri in 26 ali 27 minut. Če bi tako tekel danes, bi takoj podpisal," se je tekaške epizode z vmesnim zapletom in srečnim koncem spominjal Žiberna, ki se posebnega navijaškega vzdušja ob progi pred 19 leti ne spomni.
"Bilo je tako kot na vseh rekreativnih dogodkih v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Če je kdo prišel mimo, je zaploskal, sicer pa kakega velikega zanimanja ni bilo."