Kako in iz kje pridobimo beljakovinske praške

BELJAKOVINSKI PRAŠKI SO IZ RAZLIČNIH VIROV – predstavljamo najpogostejše

Whey ali sirotkine beljakovine so najbolj znana vrsta beljakovin. Veljajo za kraljico beljakovinskih praškov in so superiorni na večini področij. Pridobijo jih iz mleka, če zelo poenostavim, s pomočjo dehidracije odvzamejo vodo in filtracije, s katero izločijo večino mlečnega sladkorja (laktoze) in mlečne maščobe. Nekateri jih bolje poznajo kot stranski produkt pri proizvodnji sira. Ko se mleko sesiri, se loči od sirotke, ki v tej fazi vsebuje še veliko mlečnega sladkorja. Na trgovskih policah najdemo kar nekaj sirotke, in to po ugodni ceni, vendar le ta vsebuje približno 12 % beljakovin. Beljakovinski praški jih imajo vsaj 60 %. Sirotkine beljakovine so zelo lahko in hitro prebavljive, zato se njihov vnos priporoča po fizični aktivnosti. Ob ustreznem dodatku aditivov so lahko odličnega okusa in prava popestritev jedilnika.

Kazein je vrsta beljakovin, ki je prav tako pridobljena iz mleka, natančneje iz skute. Ker se dalj časa prebavlja, je njegov vnos priporočljiv v obroku pred spanjem ali v obroku, po katerem veste, da dalj časa ne boste zaužili hrane. V nasprotju s sirotkini beljakovinami, ki se dobro mešajo (topijo) v vodi in dobijo tekočo obliko, je kazein malo drugačen. Tvori namreč gel in tistim, ki imate radi puding, vam bo to zagotovo všeč.

Sojine beljakovine so vedno veljale za drugorazredne s slabšo biološko vrednostjo in za nekompletne beljakovine. Verjetno zato, ker so rastlinskega – sojinega izvora. Sojine beljakovine se veliko uporabljajo v živilski industriji, predvsem za dodajanje beljakovin k različnim jedem. V zadnjih letih pa so se bolj razvili beljakovinski praški tudi iz soje, ki so kot izolat čistejši, boljšega okusa in lažje prebavljivi. Če hočete kakovostne sojine beljakovine v prahu, bodite previdni, da kupite izolat, ne koncentrat! Za moške pa velja posebno opozorilo glede soje. Bodite pozorni, da izdelek ne vsebuje izoflavonov, ki se v telesu spremenijo v fitoestrogene in nižajo prosti testosteron in DHT. To se pojavlja pri večjih količinah, zato ena merica na dan vseeno ne bi smela predstavljati problema.

Jajčne beljakovine se bolj uporabljajo za dodatek k drugim virom, da izboljšajo biološko vrednost.

Goveje beljakovine so se v zadnjem času pojavile kot novost na trgu beljakovinskih praškov. Ker so pridobljene iz govejega mesa, vsebujejo tudi večje količine kreatina, ki je že naravno prisoten v govedini. Imajo poseben okus, zato pred nakupom preverite, če vam je le ta všeč.

Ker naj bi človek jedel čim bolj raznoliko hrano, priporočam, da ne dajete prednosti samo enemu viru beljakovin. Če na hitro povzamem, bi bili goveji in sirotkini praški najbolj primerni pred vadbo in po njej, sojini in jajčni praški čez dan ter kazein pred spanjem.

V naslednjem prispevku bomo primerjali kvaliteto beljakovinskih praškov.