"Če bi se ustavil na zadnji okrepčevalnici, ne bi več stekel naprej"

Sandija Novaka, ki je po poškodbi na fantovščini leta 2005 oslepel, na ljubljanski maraton veže kar nekaj lepih spominov. Prvega je pretekel leta 2008. Takrat v družbi gorskega tekača Klemna Trilerja in Primoža Černilca, prijatelja, ki je v prihodnjih letih nase prevzel organizacijsko breme Sandijevih maratonskih podvigov.

Na krilih trme in volje

"Mislim, da so me takrat do cilja pripeljali samo moja trma, volja in vztrajnost," se spominja.

Do 30. kilometra je še nekako šlo, potem pa je bilo treba pošteno stisniti zobe. "Spomnim se, da me je Primož na 40. kilometru vprašal, ali se ustaviva na okrepčevalnici, pa sem rekel, da ni možnosti. Če se zdaj ustavim, ne bom več stekel naprej."

Svoj prvi maraton je Sandi pretekel v štirih urah in sedmih minutah, zadnjega, pred 14 dnevi v Berlinu, pa že v času dveh ur in 41 minut, s čimer je kar za osem minut izboljšal svoj osebni rekord.

Spomni se, da se je ob progi slišalo spodbujanje ljudi, v cilju pa so jih pričakali maserji. "Še tri dni sem težko hodil po stopnicah, najlepše pa je bilo, ko so mi prijatelji iz Centra Korak pripravili torto in smo se poveselili v ta namen."

Na snežnem "ljubljancu" je postavil osebni rekord

V lepem spominu ima tudi maraton leta 2012, ko so tekači prvič v zgodovini ljubljanskega maratona tekli v snegu. "Tako je drselo, da nisem bil prepričan, če bom prispel do cilja, a je nekako šlo. Celo več kot to, takrat sem postavil svoj najboljši čas na ljubljanskem maratonu, 2;56:11. Primoža, ki me je spremljal na kolesu, je zeblo kot mačka, no, mene pa tudi, a je šlo," se spominja Sandi, ki bo na ljubljanskem maratonu tekel tudi letos.

Za jubilej s prijateljem na mali maraton

Prijavljen je na mali maraton, tekel pa bo v družbi prijatelja Ivana Rozmana, ki mu je Sandi na teku štirih mostov v Škofji Loki letos pomagal do osebnega rekorda.

V Dubaju bo lovil še zadnjo priložnost

Najboljši slovenski slepi maratonec je z mislimi že usmerjen v januar 2016, ko bo v Dubaju lovil normo za nastop na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru.

"To bo verjetno moja zadnja priložnost," pravi - v Berlinu jo je zgrešil za dobro minuto -, zato jo namerava izkoristiti.