Atraktivni bivak pod Skuto danes odpira vrata za planince

Zavetišče pod Skuto, namenjeno planincem in pohodnikom, ki se na visoki nadmorski višini znajdejo v težavah, je danes odprlo svoja vrata. Arhitekturna mojstrovina na višini 2045 metrov je bila težko pričakovana in bo verjetno tudi precej dobro obiskana. In fotografirana.

To je že tretja verzija bivaka v tem delu slovenskega gorovja. Prvega je dočakala že daljnega leta 1946. Zasnoval ga je takratni predsednik Planinskega društva Slovenije, arhitekt Vlasto Kopač, piše na spletni strani Planinskega društva Ljubljana Matica, pod okrilje katerega sodi omenjeni bivak.

Ker je leseno konstrukcijo, obito v pločevino, sčasoma načela lesna goba, ga je bilo treba zamenjati. Tako je PD Ljubljana-Matica leta 1981 postavila novo, večje zatočišče preproste kvadrataste oblike z 12 ležišči.

Tudi zanj je bila značilna visoka funkcionalnost, saj so ga projektirali tisti, ki so veliko svojega časa preživeli v gorah, na čelu z Janezom Golobom, za izvedbo pa je poskrbel Drago Metljak. Kljub relativno dobri ohranjenosti se je ta letos umaknil in prepustil mesto novemu, tretjemu po vrsti, še piše na spletni strani PD Ljubljana Matica.

Tretjič gre rado ali še raje

Ideja za najsodobnejši bivak je nastala znotraj Šole za arhitekturo univerze Harvard iz Bostona, ZDA. Študentje, pod mentorstvom Špele Videčnik in Roka Omana, so lansko jesen pripravili 14 predlogov za planinsko zatočišče v slovenskem visokogorju. Upoštevali so, da mora osnova temeljiti na stavbnih elementih, materialih, strukturah in oblikah, ki so značilni za tradicionalno alpsko arhitekturo.

Izbrana različica Fredericka Kima, Katie MacDonald in Erin Pellegrino, po mnenju mentorjev, najbolje povzema karakter strme dvokapnice, značilna za številne tradicionalne lesene gradnje v slovenskih gorah. Kljub temu pa je delno spremenjena in prilagojena statičnim razmeram ter boljši funkcionalnosti glede na priporočila statika, planincev in alpinistov. Velik delež k praktičnim izboljšavam je prispeval tudi inženir in alpinist Aže Čokl.

Postavitev bivaka je plod sodelovanja. Končna izvedba in postavitev je delo ekipe Alpinističnega odseka PD Ljubljana Matica, ki pa ne bi bila mogoča brez številnih partnerjev.

Za inženiring in svetovanje je skrbelo ŠD Freeapproved, za statiko AKT II, helikopterske prevoze pa je omogočila Slovenska vojska in ekipa Gorske reševalne službe - postaja Ljubljana.

Pri projektu so sodelovali in ga finančno podprli številni partnerji: Permiz-Grosuplje, Projecta-Ljubljana, Višinska dela Orti, Rieder Smart Elements-Austria, Ravago-Štore, Guardian Europe-Luxemburg, Hilti-Trzin, PGM Hotič, Geodetski inštitut Slovenije, Bossplast-Grosuplje in drugi.