Torek,
13. 10. 2015,
10.50

Osveženo pred

6 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Branko Gradišnik

Torek, 13. 10. 2015, 10.50

6 let, 2 meseca

19 razburljivih let, največje tekaške legende in množica fotografij na enem mestu. To je Zgodba Ljubljanskega maratona.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Kronološki pregled 19 ljubljanskih maratonov, njegove največje zvezde in spomin za vsakega udeleženca so zapakirani v slikovit komplet z naslovom Zgodba Ljubljanskega maratona.

Ideja, da bi ob okrogli obletnici Ljubljanskega maratona njegovo zgodbo zapakirali v knjigo, se je porodila na Timingu Ljubljana. Ta je z Mestno občino Ljubljana glavni organizator tekaške prireditve, ki si je v 20 letih priborila status najbolj številčne tekaške priredite v Sloveniji. Ljubljanski maraton letos praznuje okroglo obletnico – 20 let – in eden od načinov njenega zaznamovanja je tudi knjiga, ki bo za tekaške zanamce dragocen spomin.

Ko Žiberna in Gradišnik združita moči

Avtor dveh tretjin besedil v knjigi Zgodba Ljubljanskega maratona je nekdanji atlet, danes pa svobodni novinar in pisatelj Marjan Žiberna – v začetku letošnjega leta je med drugim izdal tudi roman o maratonu z naslovom Norma –, ki mu je zahtevno nalogo ponudil Samo Rugelj, urednik založbe Umco, na katero se je z idejo o knjigi obrnili Timing Ljubljana, sicer pa tudi sam zaljubljenec v tek.

Brutalni roki

"Knjigo sem začel pisati 20. aprila letos, izšla pa je v teh dneh, kar pomeni, da je bil rok oddaje besedil zares brutalen, vendar mislim, da se je kar lepo izšlo. V dveh mesecih sem moral oddati 180 tisoč znakov, ki naj bi imeli rep in glavo ter držali vodo," se je zapisa zgodbe spomnil Žiberna, ki je avtor približno dveh tretjin knjige, tretja pa je delo pisatelja, prevajalca in kolumnista Branka Gradišnika, enega tistih, ki so "krivi" za rojstvo Ljubljanskega maratona.

Gradišnik je bil namreč vodja nestrankarske skupine Rad imam Ljubljano, ki je s pomočjo njihovega predstavnika Andreja Razdriha na dnevni red seje mestnega sveta uvrstila predlog za izvedbo Ljubljanskega maratona leta 1996 ter dobila večinsko podporo levih in desnih.

"Gradišnikov tekst, ki se osredotoča na ozadje nastajanja maratona in njegove nastope na njem, je velika popestritev knjige," meni Žiberna, ki je moral pri opisovanju akterjev, ki se zaradi pogostih zmag ali nastopov pojavljajo na več mestih – tak primer sta Roman Kejžar in Sonja Javornik – uporabiti precej truda, domišljije in poznavanja okoliščin, da ne bi "trobezljal eno in isto", kot se je izrazil.

Reportaže, utrinki in tekaški portreti

Posamezni maratoni so nanizani kronološko, v obliki reportaž, spremlja pa jih deset utrinkov izpod peresa tekačev, ki so kakorkoli povezani z njim. Napisali so jih znani tekaški obrazi, kot so Marko Roblek, Boštjan Videmšek, Jasmina Kozina Praprotnik, Samo Rugelj, Janez Penca, že omenjeni Andrej Razdrih, seveda tudi direktor maratona Gojko Zalokar, ljubljanski župan Zoran Janković, ki je redno na štartu in v cilju ljubljanskega maratona in drugi.

Pri vsakem maratonu je avtor predstavil še enega od uspešnih slovenskih tekačev na srednje ali dolge proge, ki so kadarkoli nastopili na Ljubljanskem maratonu, tako da je knjiga tudi nekakšna revija najboljših slovenskih tekačev, povezanih z Ljubljanskim maratonom.

Knjiga vsebuje tudi tekaške portrete znanih (rekreativnih in profesionalnih) tekačev, ki so maratonu vtisnili neizbrisen pečat. Tako si boste lahko prebrali zgodbe o Heleni Žigon, Žani Jereb, Nadi Rotovnik Kozjek, Sandiju Novak, Marku Račiču in drugih.

Žiberna se je pri pisanju opiral na izčrpen kliping Timinga Ljubljane in spletne strani, ki po njegovem verodostojno arhivirajo rezultate posameznih atletov.