NK Olimpija
Petek, 21. 9. 2018, 13.30
5 let, 7 mesecev
Intervju: Nejc Vidmar
Hčerki prepričal, da še vedno trenira
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,98
1
Nejc Vidmar je po dolgotrajnih težavah s poškodbami le dočakal prvi nastop v domačih tekmovanjih v tej sezoni.
Vratar Olimpije Nejc Vidmar je po pokalni zmagi nad Triglavom (2:1) sijal od zadovoljstva. Kako tudi ne bi, saj je v Stožicah stopil med vratnici zmajev prvič po dobrem letu, z odličnimi obrambami pa postal eden ključnih junakov Olimpije za zmago in preboj v četrtfinale pokala.
Nekdanji kapetan Olimpije Nejc Vidmar je po tekmi osmine finala pokala Slovenije s Triglavom (2:1) proslavljal več zmag. Največjo je prineslo spoznanje, da še poseduje vrhunsko znanje, s katerim je pred leti poskrbel za rekord 1. SNL (njegova mreža se ni zatresla več kot tisoč minut zapored) in se znašel na reprezentančnem seznamu. Prvič, odkar je zdrav, je čuval vrata Olimpije na slovenskih tleh. Pred tem je v tej sezoni branil le na evropskem gostovanju v Belfastu, nato pa stiskal pesti za soigralce na klopi za rezervne igralce. Trener Zoran Barišić mu je ponudil priložnost, 29-letni Ljubljančan pa je branil kot v najboljših časih. Kot da ga v zadnjih sezonah ne bi pestile številne zdravstvene težave, zaradi katerih je povsem izgubil tekmovalni ritem. Najprej rama, nato stopalo, nazadnje še tetiva. Težav je bilo toliko, da se je znašel v nehvaležnem položaju. Nazadnje je v Stožicah branil 12. avgusta 2017, nato stopil med vratnici le še v začetku decembra 2017 na gostovanju v Domžalah, v tej sezoni pa je bil na delu le v Belfastu. Zato je bil po predstavi proti Triglavu, na kateri si je prislužil visoke ocene, srečen, kot že dolgo ne. Smejalo se mu je še dolgo po tekmi.
Nejc Vidmar si je za nastop proti Triglavu prislužil visoke ocene. Ni jih bilo malo, ki so ga razglasili za igralca tekme.
Slačilnico ste po zmagi nad Triglavom zapustili kot zadnji. Ste, v šali rečeno, že izgubili občutek, kako je z rutinskimi opravki po tekmi, v kateri nastopiš, in zato v slačilnici prebili toliko več minut od soigralcev?
Malce sem res že pozabil, kako je s tem (smeh). Pred tekmo sem imel mešane občutke. Bil sem nekoliko negotov, a se je to hitro spremenilo. Po moji prvi obrambi je bilo vse lažje. Dokazal sem, da še nisem za staro šaro. Toliko časa me ni bilo, poškodbe so pustile sledi zlasti na psihičnem delu. Ni bilo prijetno spremljati dogajanja s strani, a je situacija taka, da je trenutno naš prvi vratar Aljaž (Aljaž Ivačič, op. p.). Brani na reprezentančni ravni, tako da bo pač treba potrpeti, potem pa bomo videli, kaj bo prihodnost prinesla.
Izkušate vlogo rezervnega vratarja. Pri Domžalah ste bili dolga leta prva vratarska violina, podobno je bilo tudi pri Olimpiji, kateri ste se pridružili v začetku leta 2016. Kako težko je sprejeti to vlogo, ko si prisiljen na čakanje in neigranje?
Na začetku se je bilo s tem zelo težko sprijazniti, potem pa sem moral to sprejeti. Sprva sem se preveč silil in si vse jemal k srcu, a nato ugotovil, da na silo ne gre nič. Zaradi tega so nastopile nekatere manjše poškodbe, ni bilo prijetno. Enostavno sem si dopovedal, da moram bolj uživati v vsakem treningu, v vsakem trenutku, ko stopim na igrišče zdrav. Slej ko prej se bo ta krivulja obrnila tudi v moj prid. Verjamem, da bom branil še na kakšnih tekmah.
Kako je z zdravjem? Vas rama še boli?
Kar se tiče rame, me zdaj več ne moti niti ovira na treningih. Bolj me je peklo, da so se poškodbe dogajale druga za drugo. To te ubija. Hočeš, želiš si, telo pa pravi ne. Kot da bi peljal z ročno zavoro, ne moreš dati maksimuma, je bilo to vidno na igrišču, enostavno iz poškodbe v drugo poškodbo, potem pa sem se po domače resetiral, bolj začel uživati v vsakem treningu. Zdravje ni kar samoumevno, ko si enkrat v takem kanalu, kot sem bil sam, potem malce drugače gledaš na te stvari.
Ko je začel uživati na treningih, saj je odpravil težave z bolečinami, je prenehal razmišljati o negativnih stvareh.
Ste pogosto razmišljali o tem, koliko lepega bi lahko doživeli v zadnjih sezonah, če ne bi padli v brezno poškodb?
S frustracijami in tem, kaj bi bilo, če bi bilo, je pač tako, da sem na začetku res tako razmišljal, da sem hotel čim hitreje preskakovati zadeve. A s tem si nisem naredil usluge. Ni šlo. Zaradi tega so si sledile poškodbe. Zdaj je drugače. Rekel sem si, ko bo, pa bo. Dal sem si čas, da si telo opomore. Začel sem opravljati neke stvari, ki jih prej nisem. Denimo jogo, ki je pomembna zlasti z vidika prožnosti, ker prihajam v leta (star je 29 let, op. p.), ko je treba dati vedno več poudarka temu.
Prožnost je prišla do izraza zlasti v drugem polčasu pokalnega srečanja proti Triglavu. Zlasti v 74. minuti, ko ste v nekaj sekundah ubranili dve smrtni priložnosti Triglava in parali živce tekmecu.
Zato sem tu. Hvala bogu, da se je tako obrnilo. Na koncu smo srečno izvlekli zmago, dosegli smo jo z zadnjimi juriši na gol. Pokal je vedno posebna zgodba. Spomnim se, da smo že z Domžalami, ko sem branil zanje, v osmini finala stežka izločili Triglav v osmini finala po izvajanju najstrožjih kazni. Igrala se je le ena tekma, komaj smo preskočili oviro. Pokal je povsem druga zgodba, igra se le ena tekma, zato je vse možno.
Olimpija v pokalu brani lovoriko. Nejc Vidmar je v šampionski sezoni 2017/18 pod taktirko Igorja Bišćana zaradi zdravstvenih težav vknjižil le šest nastopov.
Zakaj se v pokalu dogajajo taka presenečenja, če je na papirju tako opazna razlika med Olimpijo in Triglavom, za nameček pa ste igrali še doma?
Na igrišču se je videlo, da obstaja razlika med kluboma. Če bi dali v prvih 20 minutah dva, tri gole, bi bila zgodba povsem drugačna, a smo na žalost hoteli preveč in malce zašli z začrtane poti. Po golu za 1:0 smo nekako nehali igrati, potem pa je nasprotnik začutil neko priložnost in bil nevaren. Vsak prvoligaš zna igrati, na žalost si je Triglav ustvaril preveč priložnosti. Po takšni zmagi se je treba usesti, pogledati in analizirati tekmo ter iti naprej. Vseeno smo dokaj nova ekipa z novim trenerjem in bodo še potrebne analize.
Ste z novim trenerjem Zoranom Barišićem opravili pogovor na štiri oči? Je vedel, s kakšno kalvarijo ste imeli opravka v prejšnjih mesecih?
Ne, nisva imela pogovora. Hvala bogu mi v klubu zaupajo. Nekaj izkušenj vseeno že imam. Fin je občutek, ko vidiš, da prejmeš priložnost. Ko čutiš, da ti trenerji in ekipa zaupajo. Upam, da sem jim s predstavo vrnil za zaupanje.
Bi soigralce, če bi Olimpija zmagala brez prejetega gola, v slačilnici pričakali slastni krofi?
O tem bi razmišljal šele potem, če bi se to res zgodilo.
Je ta tradicija zaradi tega, ker toliko časa niste branili za zmaje, že zamrla?
Ne, ne. To bo vedno moja posebna tradicija za fante, za dobro ekipno vzdušje.
Edini zadetek ste prejeli v 83. minuti, ko vas je s prostega strela premagal nekdanji soigralec David Tijanić?
Morda bi lahko bolje posredoval, morda ne. To so vse malenkosti, je pa Tijo udaril odlično, prav šolsko. Lahko mu le čestitam za tak zadetek.
Triglav je v 83. minuti po zadetku nekdanjega igralca Olimpije Davida Tijanića poskrbel za izenačenje (1:1). V Stožicah je zadišalo po podaljšku.
Po golu, s katerim je Triglav izenačil na 1:1, iz spoštovanja do nekdanjega kluba ni proslavljal zadetka preveč čustveno in ognjevito.
Vedel je, da mu je Olimpija nekaj dala. Za takšno potezo mu lahko snamem le kapo dol. Moram pa priznati, da tega nisem spremljal, saj sem takrat pobiral žogo iz mreže.
Le nekaj minut pozneje je Matic Črnic z izjemnim zadetkom prinesel Olimpiji zmago in preprečil, da bi se v Stožicah igral podaljšek.
Srčno sem upal, da ne bomo igrali podaljška, ker bi bilo to zelo naporno, zlasti za soigralce, ki igrajo redno in vseskozi za Olimpijo. Triglav je bil nevaren vso tekmo, na koncu pa je Matic v svojem slogu, v novih nogometnih čevljih z velikim air jordanom, ki jih je dobil, odločil tekmo.
Olimpija je postala zadnji četrtfinalist pokala Slovenije. Žreb četrtfinalnih parov bo danes na Brdu pri Kranju.
Po tekmi vas že dolgo nismo spremljali tako dobre volje, ko ste se s svojima hčerkama sprehajali po zelenici in prejemali čestitke navijačev.
Malce sem že pozabil, kako je s tem. Moje punce so tudi že pozabile. Zato sem jih povabil na tekmo, naj pridejo in se prepričajo, da očka še vedno trenira. Da oči še vedno zna braniti.
Pa ste že dolgo pred tekmo vedeli, da boste branili od prve minute?
V pokalu je nenapisano pravilo, da se ponudi priložnost drugemu vratarju. To je znak zaupanja, da imamo dovolj kakovosti na vseh igralnih položajih in da lahko zaradi tega dobro igramo.
Prvoligaško dogajanje na Planet TV in Sportalu
V sezoni 2018/19 boste štiri tekme #PLTS na vsak krog spremljali v neposrednem televizijskem prenosu na programih Planet in Planet 2. Ob tem bo na Planet 2 vsak ponedeljek ob 20. uri na sporedu še oddaja Goool!, ki jo vodi Dani Bavec. Več o razporedu tekem si lahko preberete TUKAJ.
1