Četrtek, 14. 4. 2016, 18.02
6 let, 6 mesecev
Slovenske mamice na poti v Rio
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,08
Na avgustovskih olimpijskih igrah v Riu bodo slovenske barve branile tudi atletinja Martina Ratej, triatlonka Mateja Šimic in kajakašica Špela Ponomarenko, katerih skupni imenovalec je vloga matere.
Slovenski športniki in športnice imajo še dobra dva meseca časa, da dosežejo ali potrdijo norme za nastop na igrah 31. olimpijade, ki jih bo med 5. in 21. avgustom gostil Rio de Janeiro. Med tistimi, ki so si že zagotovili brazilsko olimpijsko vizo, pa so tudi tri športnice s predhodno olimpijsko izkušnjo, katerih skupna točka je materinstvo.
Drugič na igre, prvič kot mama
Najboljša slovenska triatlonka Mateja Šimic je, tako kot tudi preostali članici "materinskega krožka" v slovenski olimpijski odpravi za Rio - kajakašica Špela Ponomarenko in atletinja Martina Ratej, nastopila že pred štirimi leti v Londonu. Že v Angliji, kjer je ob olimpijskem krstu zasedla 37. mesto, je tekmovala kot mama. Zdaj je sin Luka star že sedem let.
"Hitro raste, zdaj hodi že v drugi razred. Redno me spremlja na tekmah in treningih. Na tekaškem treningu me večkrat spremlja na kolesu, rad pa gre z mano tudi na bazen, kjer opazuje, včasih pa tudi sam plava," pravi Šimičeva, ki smo jo zmotili ravno po nakupovanju: "Nogo ima že 39. Pravkar sem mu kupila pet parov različnih obuval, saj zelo hitro vse uniči pri nogometu."
Mateja Šimic občasno na tekmo vzame tudi sina Luko. Letos bo z njo obiskal Mehiko, kjer jo čaka tekma svetovnega pokala.
Postala je veliko bolj organizirana
"S tem, ko sem postala mama, sem postala tudi veliko bolj organizirana. Po eni strani otrok prinese več skrbi, po drugi pa ti da veliko veselja in sreče. Ko grem danes na tekmo, komaj čakam, da se vrnem, saj vem, da me doma čaka Luka. Vedno težje je iti od doma, zato sem letos zmanjšala število oddaljenih tekmovanj," pripoveduje 36-letna Ljubljančanka, ki jo v teh dneh čaka tekma svetovnega pokala na Kitajskem, na zadnjo tekmo v Mehiki pa bo s seboj vzela tudi sina: "V Mehiki je bil z menoj že pred dvema letoma, letos pa se mi bo najverjetneje spet pridružil. Prednost ima, da lahko obišče kakšno eksotično državo, saj večina njegovih vrstnikov nima te priložnosti."
Mame po rojstvu prehitevajo dogodke
Šimičeva je imela precej zahteven porod. Po urgentnem carskem rezu je kar nekaj časa preživela v porodnišnici, po rojstvu pa štiri mesece ni čutila nikakršne želje po gibanju. "Telo preprosto še ni bilo pripravljeno. Po štirih mesecih sem začela kot popolna začetnica. Tek sem morala kombinirati s hojo, a ker je bilo telo spočito, sem po šestih tednih zmernega treninga 10 kilometrov že pretekla v 40 minutah. Pozneje nisem imela nikdar nobenih težav in lahko rečem, da sem po rojstvu še boljša. Nekatere mamice začnejo prehitro z aktivnostmi. Telesu je treba dati čas, da se spočije. Ker sem to upoštevala, sem zelo hitro prišla nazaj v formo," nam je še zaupala in se zahvalila staršem za veliko pomoč: "Starši vedno pomagajo. Ko me ni, vlogo mame prevzame babica, dedek pa ga vozi v šolo in iz nje ter na popoldanske aktivnosti."
Varuška, odhajam na olimpijske igre!
Prvič pa se bo z vlogo olimpijske mame v Riu spopadla z naskokom najboljša slovenska kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, ki je pred letom in pol rodila sina Adama. Primorka ne skriva, da je bila v nosečnosti zelo aktivna, lažje trenirati pa je začela že kmalu po porodu. Kot kaže, se ji je to obrestovalo, saj si je na lanskem svetovnem prvenstvu v Milanu na 500-metrski razdalji s šestim mestom priborila olimpijsko vozovnico.
Špela Ponomarenko Janić bo v Braziliji nastopila že tretjič na OI.
Olimpijske igre v Riu de Janeiru bodo zanjo že tretje po vrsti. V Pekingu leta 2008 je bila šesta, v Londonu štiri leta pozneje pa si je priveslala deseto mesto. "Zdaj, ko je Adam star leto in pol, je nekoliko lažje, vendar je Stjepan (njen partner, op. p.) moj trener, tako da za pomoč potrebujem tudi svojo mamo. Prvo leto je bilo najtežje, zato so bili treningi nekoliko prilagojeni. Letos je prilagajanja na samih treningih že manj, a je usklajevanje vseeno zelo zahtevno," pripoveduje Ponomarenkova, ki pravi, da je po končanem dnevu povsem izčrpana. "Zvečer sem že tako utrujena, da zaspim takrat kot Adam (smeh)."
Priznava, da ni lahko, a če je volja …
Špela poudarja, da je dvojna vloga velik zalogaj za vsako mamo, ki se želi ukvarjati s profesionalnim športom. "Jasno je, da moraš za to imeti veliko željo in voljo, da lahko vse skupaj uskladiš. Ni lahko, ampak verjetno nisem edina, tako da se zagotovo da," pravi trikratna sredozemska prvakinja in lastnica treh kolajn s svetovnih prvenstev, ki v zadnjih letih del priprav kot po pravilu opravlja v Avstraliji.
Dolga potovanja v "deželo tam spodaj" so večinoma zelo naporna. Kako pa vse skupaj doživlja njen sin? "Njemu je najlažje, saj na vsaki daljši poti zaspi in tudi zelo hitro se navadi na časovno razliko. Jaz imam veliko več težav s tem," odgovarja 34-letna Primorka.
Tretje olimpijske igre, tretjič kot mama
Martina Ratej priznava, da je bilo usklajevanje vlog precej zahtevno.
Martina Ratej ima med tremi mamicami najstarejša otroka. Matic in Marcel sta že prava najstnika, stara 12 oziroma 13 let. Rodila ju je, še preden je dosegala vrhunske rezultate. "Rojstvo otrok je predstavljalo prelomnico v moji karieri, saj sem se odločala med vrhunskim športom, s katerim bi lahko domov prinesla kakšen evro, ali pa končati kariero," se spominja 34-letna Konjičanka: "Odločili smo se, da gremo naprej. Takrat sem lovila normo za svetovno prvenstvo v Osaki, a mi ni uspelo, uspešna pa sem bila naslednje leto, ko sem se uvrstila na olimpijske igre v Pekingu."
Zdaj gresta raje po svoje
Takrat sta bila še precej mlada in še nista vedela, kaj je po poklicu njuna mama in zakaj je veliko zdoma. "Glede usklajevanja obeh vlog je bilo precej težko. Na začetku so veliko pomagali starši in sorodniki. Ne moreš trenirati, če ni podpore z vseh strani, za kar sem vsem zelo hvaležna. Brez njih ne bi zmogla," je dodala Ratejeva, ki ju občasno vzame s seboj na priprave, peljala pa ju je tudi že s seboj na tekmo: "Nekje med sedmim in desetim letom sta rada šla zraven tudi na treninge, zdaj pa gresta že raje s svojo družbo po svoje. Raje gresta na priprave ali na tekmo, tako sta šla dvakrat zame navijat na miting v Ostravo. Rasteta in živita s tem, zdaj se že dobro zavedata, kakšno službo ima njuna mama."
Snežana Vukmirovič: Rio 2016 ostaja v njenih mislih.
Še kakšna mama?
Poleg Ratejeve, Šimičeve in Ponomarenkove je sicer na uradnem seznamu evidentiranih slovenskih kandidatov za Rio 2016 tudi 36-letna strelka Petra Dobravec, ki je leta 2014 Sloveniji priborila olimpijsko kvoto v streljanju z zračno pištolo. A ker nato svojega rezultata ni potrdila, sta se strelska zveza in OKS zavzela za zamenjavo oziroma spremembo kvote iz pištole v zračno puško. Brez Ria je ostala tudi prvotna kandidatka tekvondoistka Nuša Rajher, ki po rojstvu sina ni dosegla norme. To pa bo v prvem delu atletske sezone na prostem v troskoku lovila Snežana Vukmirovič (do leta 2014 poročena Rodić). Nekdanja žena nogometaša Aleksandra Rodića bi tako utegnila postati četrta mamica v letošnji slovenski olimpijski odpravi.
