Hitrostno drsanje (dolge proge)

Podobno kot marsikateri olimpijski šport se je tudi drsanje iz praktične uporabe razvilo v tekmovanje.

Hitrostno drsanje je olimpijski šport od prvih zimskih iger v Chamonixu. Sprva so tekmovali le moški, od ZOI leta 1960 v Squaw Valleyju pa se za odličja potegujejo tudi dekleta.

Najstarejša znana oblika drsanja sega 20 tisoč let pred naše štetje, na Švedskem so namreč našli nekakšne sandale, na katere so bile po dolžini s trakovi privezane kosti. Lesene drsalke z jeklenim rezilom so se pojavile v 14. stoletju, popolnoma kovinske drsalke pa v 17. stoletju. Leta 1850 so bile v prodaji že kovinske drsalke, ki jih je bilo mogoče pritrditi na čevelj, ne dosti pozneje pa so se pojavili drsalni čevlji, kot jih poznamo danes.

Drsanje se je sprva širilo po deželah z dolgimi in hladnimi zimami, kot so Švedska, Norveška, Finska in Rusija, na Nizozemskem pa je v 13. stoletju s pomočjo kurirjev po zamrznjenih kanalih potekala komunikacija med vasmi. Šport je hitro "okužil" Britance, z zgodnjimi kolonialisti pa se je razširil v Ameriko in Kanado.

Prvo zabeleženo tekmovanje v hitrostnem drsanju naj bi se odvilo leta 1676 na Nizozemskem, v severnih predelih zahodne Evrope pa so hitro začeli ustanavljati klube. Prvo uradno mednarodno tekmovanje hitrostnih drsalcev je bilo organizirano šele leta 1863 v Oslu na Norveškem, leta 1889 pa so se na Nizozemskem, gostitelji, Rusi, Američani in Angleži spopadli na prvem svetovnem prvenstvu.

V olimpijskem programu hitrostnega drsanja je sedem disciplin: 500 metrov (M, Ž), 1000 metrov (M, Ž), 1500 metrov (M, Ž), 3000 metrov (Ž), 5000 metrov (M, Ž), 10000 metrov (M) in ekipno zasledovanje. Razen v tekmah na najkrajši razdalji tekmovalci na standardni 400 metrov dolgi progi drsajo po enkrat na čas. Na progi sta istočasno dva tekmovalca, ki po vsakem krogu menjata progi. Prednost pri menjavi ima vedno tekmovalec, ki je v trenutku menjave na zunanji strani, nepravilno oviranje pa se lahko kaznuje z diskvalifikacijo.

Leta 1998 je bil spremenjen format tekmovanja na 500 metrov. Do takrat so se tako kot na preostalih razdaljah tekmovalci pomerili v enem teku, po novem pa imajo dva. Zmagovalec je tisti drsalec ali drsalka, ki ima najboljši seštevek obeh časov.