Borec, ki nenehno pojasnjuje, da ne pleše sambe

Sambo je eden izmed 20 športov na evropskih igrah v Bakuju, zagotovo pa tisti, o katerem smo v Sloveniji slišali najmanj izmed vseh. Edini slovenski predstavnik je tega že vajen, zato si ne žene k srcu, ko mora vsakodnevno pojasnjevati, da ne pleše sambe, ampak se ukvarja z borilnim športom, ki je nastal pred stoletjem v Sovjetski zvezi kot samoobrambna veščina.

"Skoraj vedno, ko kdo izve, da treniram sambo, zaslišim vprašanje, ali je to kakšen ples. Pač, samba kot samba. Ne jezim se preveč. Ljudje tega ne poznajo, navsezadnje tudi nikoli niso imeli prave možnosti. Je pa sambo kratica iz ruskega izraza za samoobrambo brez orožja (SAMozaščita Bez Oružija, op. p.)," je vsakodnevne "težave" pojasnil Tadej Ćutuk.

Doštudiral je pravo, a ostaja zvest športu, saj ga sambo tako navdušuje, da mu je pripravljen podariti še ogromno let in odrekanja.

Trenirati ga je začel povsem naključno

Sambo ni olimpijska disciplina. Najdlje je prispel leta 1980, ko je bil demonstracijski šport na olimpijskih igrah v Moskvi, nato pa je spet pomahal v slovo beli zastavi s petimi združenimi krogi. Na "jedilniku" evropskih iger sprva ni bil načrtovan, naknadno pa je na njem pristal zato, ker je v Azerbajdžanu in bližnjih državah zelo priljubljen.

Rusija, Ukrajina, Gruzija in Belorusija so ob gostitelju evropskih iger velesile borilnega športa, ki ima največ stičnih točk z judom, rokoborbo in karatejem. Kako pa je v to zgodbo zajadral Novomeščan? "Naključno, bil je splet okoliščin.

Treniral sem judo, nato pa med študijem v Mariboru po naključju naletel na Moldavijca Dmitrija Stojanova, ki je pripeljal sambo v Slovenijo, pred tem pa pomagal rokoborcem. Poskusil sem, šel na državno prvenstvo in zmagal. Šport mi je bil tako všeč, da sem opustil judo in se posvetil le sambu," je razkril novo ljubezen.

Všeč mu je, ker se več dela z nogami

Ko se je prvič potegoval za naslov državnega prvaka, je nastopilo le deset tekmovalcev. Večinoma so bili to judoisti in rokoborci, pravih samboistov pa Slovenija premore le peščico. Tako bo še nekaj časa, saj na sončni strani Alp za ta šport ni veliko zanimanja. Klubov je malo, delujejo v le nekaj slovenskih krajih.

Zakaj pa ima sambo raje kot judo? "Je mešanica juda, karateja in rokoborbe, le da je več dela z nogami. V judu sem veliko delal z nogami, zdaj pa so te tehnike prepovedali. V metu se ne smeš prijeti za noge, kar mi ne ustreza, zato sem se odločil za sambo."

Najraje ima športni sambo, obstajata še borilni sambo (kombat), ki ga uporabljajo tudi profesionalni vojaki, Američani pa so pred desetletjem izumili še sambo prostega sloga.

V Bakuju živi svetovni prvak v njegovi kategoriji

Dolenjec se s svojim najljubšim športom ukvarja na Štajerskem. Trenira v mestu ob Dravi, kjer je doma tudi svetovni prvak v smučarskem krosu Filip Flisar, ki se je pred leti naveličal alpskega smučanja in poiskal nekaj novega. Našel se je v krosu in se podpisal pod športno zgodbo o uspehu.

"Lahko bi rekel, da je moja zgodba podobna. Treniral sem judo, tako kot Filip alpsko smučanje, a mi je nekaj manjkalo. Želel sem nekaj novega, kar bi prineslo več adrenalina. Sambo mi to omogoča," se je Tadej strinjal s tem, da bi ga lahko razglasili za Filipa Flisarja v borilnih veščinah.

Brkati Mariborčan je v svojem športu že osvojil svet, Ćutuk pa ga bo malce težje, saj je konkurenca izjemna, zlasti tista, ki prihaja iz Vzhodne Evrope in Azerbajdžana.

V Bakuju živi Amil Gasimov, aktualni svetovni in evropski prvak v Ćutukovi kategoriji, tako da lahko prihodnji teden, ko se bodo na evropskih igrah predstavili samboisti, pričakujemo eksplozijo navdušenja domačih privržencev.

Z lažjim žrebom bi se lahko zavihtel visoko

Tadej je v Baku prispel v četrtek, občinstvu pa se bo v svoji kategorij do 74 kilogramov prvič predstavil v ponedeljek, 22. junija. Judo je treniral deset let, lepote in pasti samba pa odkriva dobri dve leti. Lani je nastopil na svetovnem prvenstvu na Japonskem, izkoristil dober žreb, trikrat premagal tekmece in osvojil sedmo mesto. "Na svetovnem prvenstvu lažje dosežeš dober rezultat kot na evropskem, ker bo v Bakuju vendarle več kakovostnih držav. Če imaš malce sreče pri žrebu, lahko dosežeš dober rezultat," pragmatično razmišlja 25-letni udeleženec evropskih iger.

V Bakuju se želi uvrstiti med najboljših sedem, a poudarja, da bo veliko odvisno tudi od žreba, čeprav mu je žal, da mora kot športnik sploh pomisliti na kaj takega. Podobno kot še v nekaterih borilnih športih ga v primeru uvodnega poraza čaka popravni izpit, a le če se njegov tekmec uvrsti v finale.

Slovenija ima z največjih tekmovanj v sambu že eno medaljo. Leta 2011 je na svetovnem prvenstvu bronasto odličje osvojil Jure Vušnik.

Ruski predsednik obožuje sambo

Da je sambo tako priljubljen v nekdanjih državah Sovjetske zveze, se lahko zahvali tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Brez njegovega vlaganja ne bi bil tako dostopen ljudskim množicam. Priljubljen je tudi v nekaterih državah, ki se lahko pohvalijo z močnim judom, na primer v Franciji. Tadej se enkrat na leto druži z ruskimi stanovskimi kolegi, ki ga obiščejo v Sloveniji, drugega stika s svetovno elito pa nima.

"Pri nas je sambo nerazvit. Morda bo po evropskih igrah v Bakuju kaj bolje, saj bo več ljudi poznalo moj šport. Morda bo to dobra promocija." Če bo Ćutukov nastop v Bakuju na trening samba v Sloveniji privabil vsaj enega novinca, mu bo topleje pri srcu. Vprašanje je le, ali bo sambo vključen med športe tudi na prihodnjih evropskih igrah, sploh če jih ne bo priredila država s skrajnega vzhodnega dela Evrope …