Martin Pavčnik

Torek,
16. 12. 2014,
21.41

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Bogdan Gabrovec OKS

Torek, 16. 12. 2014, 21.41

8 let, 7 mesecev

Bogdan Gabrovec: V športu ni prostora za prijeme iz dnevne politike

Martin Pavčnik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
"To je zmaga športa in športnikov," ob izvolitvi za novega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije poudarja Bogdan Gabrovec.

Kdo je novi prvi mož slovenskega športa? Večina "slovenjgraškega Mariborčana" Bogdana Gabrovca pozna kot dolgoletnega predsednika Judo zveze Slovenije in v zadnjem mandatu enega od podpredsednikov Olimpijskega komiteja Slovenije. Bil je tudi vodja slovenske odprave na olimpijskih igrah v Londonu, sicer pa je njegovo življenje okroglih 50 let povezanih z judom, v katerem je deloval kot tekmovalec, trener, selektor in funkcionar. Poleg športne kariere je bil aktiven še v družinskem podjetju, v dveh obdobjih pa se je spogledoval tudi s politiko. "Danes ne več," poudarja 61-letni upokojeni inženir strojništva, ki je na volilni skupščini OKS ugnal Zorana Jankovića in Andraža Vehovarja.

Za (športne) novinarje je pogosto značilno iskanje metafor ali prispodob. Bi za svojo volilno zmago lahko našli prave besede v svojem športu, torej judu? Je bil to ipon, morda vazari ali juko? Dejal bi, da mi je v prvem krogu volitev uspel vazari, ki judoistu prinaša sedem točk. A še vedno te lahko nato tekmec premaga z iponom, ki prinaša deset točk. Zato sem moral v drugem krogu izvesti še ipon. Zmaga je bila prepričljiva.

Zakaj? Kaj je, vsaj po vašem mnenju, prepričalo delegate volilne skupščine? Odločala je skrb za slovenski šport. Večina delegatov je menila, da se prijemi iz dnevne politike ne smejo prenašati v šport. Podobno velja za zavržena dejanja iz sveta gospodarstva. No, seveda pa ne morem spregledati programa. Srčno upam, da je tudi ta prepričal delegate. Zdaj je seveda moja naloga, da uresničim program. Telo, ki me je potrdilo, mora sprejeti zavezo. Moja naloga pa je, da z ekipo izpeljem program. Ne le zaradi tega, ker je moj, temveč ker je koristen za slovenski šport.

Lahko iz vaših besed izpeljemo misel, da so Zorana Jankovića, vašega tekmeca v finalnem krogu, pokopale afere iz političnega in gospodarskega sveta? V svetu še vedno prevladuje dobro. Nekoč so mi očitali slabo lastnost. Ta pa je, da v vsaki osebi najprej vidim dobro in mu brez pomislekov verjamem. Mnenje naj bi spremenil šele takrat, ko me ta oseba razočara. Da, morda je bila na trenutke neprimerna tekma tudi vodilo za odločitev delegatov v drugem krogu. Več kot očitno je bilo namreč, da je nekdo moral spremeniti odločitev ter prenesti glas v nasprotni tabor. Da se to dogaja v športu, je povsem v nasprotju z etiko, medtem ko pa o ferpleju sploh ni mogoče govoriti.

Je bilo že v predvolilni tekmi veliko nizkih udarcev? Dovolite mi, da se pri tem vprašanju vzdržim komentarja. Pravijo, da je po zmagi vse dobro. Delegati so se odločili, kot so se. V drugem krogu so tudi udarci pod pasom pozabljeni.

Kako pa so se v zadnjem mesecu kampanje čutili politični pritiski? Pravih pritiskov iz politike ni bilo. Vsaj jaz jih nisem čutil. Vem pa, da so jih moji sodelavci. Moja pot je znana. Nekoč sem bil, kar sem bil (Bogdan Gabrovec je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja član zveze komunistov; op. a.). Pozneje sem bil tudi del desne opcije (stranke SDS; op. a.). A leta 2001 sem potegnil črto in opravil s politiko. Presodil sem, da ta ne more biti okvir mojega delovanja. V politiki ni poštenosti, čeprav bi morala biti, predvsem pa v politiki, ki nastaja z mlado demokracijo. V družbah s stoletno tradicijo je zgodba drugačna.

Je šport še dovolj politično čist? Verjamem, da je. Že na volilni skupščini je bil del pritiskov izločen. Ponavljam, dnevna politika ne sme v slovenski šport. Morda je bila ta skupščina svojevrstna streznitev. Te volitve so zmaga športa in športnikov.

Bo Olimpijski komite Slovenije po vaši izvolitvi drugačen? V strukturi sprememb ne bo, saj nam to preprečuje zaveza, ki smo jo dali s konsenzom ob sprejetju strategije razvoja. To moramo zdaj udejanjiti. Sprva moramo sprejeti akcijski načrt. Verjamem, da nam bo uspelo v nastajajoči zakon o športu vključiti vse, kar potrebuje slovenski šport. Ključni izziv vidim v močnejših zavezah, ki bodo preprečevale, da bi se s spremembami vlad spreminjale tudi politike financiranja športa, da bi se spreminjali različni akti o zaposlitvah … Doseči bomo poskušali tudi spremembo zakona o društvih, da bi ta preprečeval različne manevre "offshore", ki imajo v gospodarstvu negativno priponko.

Ko govorimo o strukturi delovanja OKS, ne moremo prezreti zaposlenih in prvega med njimi – generalnega sekretarja. Je dolgoletni prvi operativec Tone Jagodic tudi vaša izbira? Ne. To že lep čas ve. Ni slab generalni sekretar. Je dolgoletni sopotnik spoštovanega predsednika Janeza Kocijančiča, sicer tudi častnega predsednika OKS. Trdim pa, da je gospod Jagodic pretirano mila duša. Ne obljubljam trših prijemov za vsako ceno, a na tem operativno zelo pomembnem področju mora delovati oseba, ki je ima ogromno znanja v športu, obenem pa bo znala v pravem trenutku povleči prave poteze. Odločitve generalnega sekretarja morajo motivirati strokovno službo ter ločiti slabše od boljših delavcev. Generalni sekretar izvršuje strategijo olimpijskega komiteja. Pomembno težo bo imel tudi kolegij podpredsednikov in generalnega sekretarja.

Imate v mislih kakšno ime, ki bi ga ponudili za generalnega sekretarja? V tem trenutku ne bi bilo korektno, če bi govoril o imenih, saj bomo izpeljali razpis. Konstitutivno sejo izvršnega odbora načrtujem že 23. decembra. Na njej bomo določili rok za razpis. Nikakor pa se nam ne mudi, saj ima generalni sekretar pogodbo do februarja. Novo ime zatorej lahko pričakujete 15. februarja 2015. Novi generalni sekretar bo desna roka volonterskemu predsedniku komiteja.

Vaš predhodnik je bil znan tudi po močnem položaju v mednarodnih športnih krogih. Vi ste na tem področju šibkejši. Se spogledujete tudi s to lestvijo? Ne. To ni bila nikoli moja ambicija. Pa ne le zaradi slabšega znanja tujih jezikov, kar mi pogosto očitajo – mimogrede, na tem področju pospešeno delam – temveč verjamem, da me največ dela čaka doma. Menim pa, da bo treba razporediti delo. Imamo komisijo za mednarodne odnose in člana IO OKS, ki bo skrbel za to področje. Kjer bo to operativno potrebno, bo to izvajala ta posebna služba. Jasno, sej združenj olimpijskih komitejev in Mednarodnega olimpijskega komiteja pa se bom udeleževal skupaj z generalnim sekretarjem. Naj ob tem povem še to, da bomo fond za tovrstne dejavnosti prenesli v socialni fond. Verjemite mi, tega denarja ni malo.

Ste lahko bolj konkretni? Olimpijski socialni sklad, ki nastaja za športnike iz manj premožnih družin, bo pridobil na račun fonda, ki smo ga imeli predvidenega za mednarodne dogodke. Podrobnosti še ne bi komentiral.