Angleški piknik z olimpijskim pridihom

Francozinja Julie Bresset je imela več kot dovolj časa, da je v zadnjih dveh ovinkih pred ciljno ravnino ženske preizkušnje gorskih kolesark načrtno popustila, pomahala gledalcem, si sposodila francosko zastavo in z njo prepeljala ciljno črto. Ko je z visoko dvignjenim kolesom pozirala pred številnimi fotografi, je z dobro minuto zamude v cilj prikolesarila izkušena nemška veteranka Sabine Spitz. Čeprav je pred petimi leti v Pekingu slavila zmago, tokrat pa se zadovoljila ''zgolj'' s srebrom, je bil tudi na njenem obrazu nasmešek. Na stopničkah za zmagovalke se jima je pridružila še Američanka Georgia Gould, ki je za zmagovalko zaostala za minuto in osem sekund.

Hadleight Farm, prizorišče olimpijskih preizkušenj za gorske kolesarje in kolesarke. Dobrih 50 km vzhodno od osrednjega olimpijskega parka v Londonu, na podeželju, v bližini obmorskih letovišč in predvsem odmaknjeno od mestnega vrveža. Britanci so z izborom tekmovališča, tako kot pri veliki večini športov, nedvomno zadeli žebljico na glavico. Atraktivna proga, na kateri morajo najboljši oziroma najboljše ob odlični telesni pripravljenosti pokazati prav vse elemente gorskega kolesarstva. Moč v vzponih, pogum in natančnost pri spustih čez skalovje, občutek za vožnjo po zavitih predelih, izkoriščanje priložnosti za pospeševanje in prehitevanje na ustreznih odsekih … V prvi vrsti pa je bila to proga, ki gledalcem omogoča pravi vpogled v dogajanje in edinstveno olimpijsko izkušnjo. Navsezadnje prav navijači tekmovanju namenijo pravo dušo. V primeru gorskega kolesarstva je bilo na OI 2012 vsekakor tako.

Množice, oblite s sončnimi žarki in z zastavami, ki so vihrale ob južnem vetru, so se že dobri dve uri pred začetkom tekme valile v Hadleight Farm. Prva naloga je bila za mnoge poiskati ugodno mesto za spremljanje atraktivnega spektakla. Iskreni kolesarski navdušenci in poznavalci tega športa, družine, posamezniki, ljubitelji športa, ki so se prvič udeležili tovrstnega tekmovanja, domačini, navdušeni nad dejstvom, da tudi v njihovih krajih gostuje olimpijska druščina … Vsi pod enim skupnim imenovalcem – olimpijske igre. Pravi športni praznik, ki se je za večino razvil v pravcati olimpijski piknik. Travnike ob progi so navijači prekrili z odejami, si s številnih stojnic prinesli hrano in pijačo, zadovoljno kramljali, se sončili, spremljali dogajanje na velikih zaslonih, prisluhnili izčrpnim poročilom uradnih napovedovalcev in se vsake toliko časa, ko se jim je približala karavana gorskih kolesark, dvignili na noge ter navdušeno spodbujali dekleta. Tisti najbolj vztrajni so se vseskozi zadrževali ob ohlapnih ograjah in povsem od blizu opazovali tudi izraze na obrazih tekmovalk. Med njimi sta bili tudi Slovenki Tanja Žakelj in Blaža Klemenčič, ki sta lahko ob progi zasledili kar nekaj slovenskih zastav.

Večjo moč so slovenski navijači vlili Žakljevi, ki je preizkušnjo ob zmagi Francozinje Julie Bresset končala na desetem mestu, medtem ko pa je bila Klemenčičeva le 23. med osemindvajsetimi uvrščenimi. Obe pa sta lahko začutili pravi navijaški utrip, saj so bili gledalci razporejeni skorajda vzdolž celotnega kroga. ''Da, res odlično vzdušje. Ob takšnem da tekmovalka od sebe še nekoliko več,'' je vzdušje komentirala Žakljeva.