Zlatko Dedić: še vedno sanja Belfast

V prvi polovici leta je bil član Bochuma, ki je igral v drugi ligi in se boril za povratek med elito, v kateri je bil sezono pred tem, ko je v klub prišel tudi Zlatko Dedić. A Koprčan je ''živel'' na relaciji klop – igrišče in ni dobival toliko priložnosti, kot si je želel.

Na zelenico je stopil pogosto, a bolj malokrat od prve minute. Večinoma je na igrišče prihajal s klopi. Bochum je ob koncu sezone zasedel tretje mesto in imel isto število točk kot drugouvrščeni Augsburg v drugi nemški ligi, kar je pomenilo, da se je za povratek med elito boril v play offu. Tam se je meril s hitom te sezone bundeslige Borussio Mönchengladbach in bil neuspešen. Na prvi, gostujoči tekmi, v kateri Dedić ni dobil priložnosti, je izgubil z 0:1, v drugi, v kateri je slovenski napadalec igral 75 minut, pa remiziral z 1:1 in se moral posloviti od sanj o povratku v prvo ligo. Po koncu sezone je bilo jasno, da se bosta Dedić in Bochum razšla. Dolgo časa smo ugibali, kje bo 27-letni napadalec nadaljeval nogometno pot, sam si je želel predvsem povratka v Italijo, nato pa je tik pred zdajci okrepil nekoč slovitega nemškega prvoligaša Dynamo Dresden, kamor je bil s strani Bochuma posojen za eno sezono. V dresu drugoligaša iz Dresdna se je kmalu ustalil v začetni enajsterici in v 12 prvenstvenih nastopih zabil kar pet golov. Res da večino z enajstih metrov, a se je vseeno izkazal in upravičil pričakovanja. Dynamo je na zimski odmor odšel na 12. Mestu na prvenstveni razpredelnici. Iz pokala je izpadel v drugem krogu, ko je izgubil proti Borussii v Dortmundu z 0:2. Na tej tekmi je nastopil tudi Dedić.

V reprezentanci je leto 2011 začel dobro in se med strelce vpisal že na prvi tekmi v letošnjem letu, pri zmagi nad Albanijo v Tirani v prijateljski tekmi z 2:1. To je bil zanj hkrati tudi zadnji reprezentančni gol v iztekajočem se letu. Če je v letu 2010 dokaj standardno igral v začetni enajsterici izbrane vrste, je bilo letos povsem drugače. Nastopil je sicer na šestih tekmah, a na le eni igral od prve minute. Na vseh preostalih je na igrišče prihajal s klopi. Prednost so dobivali Milivoje Novaković, Tim Matavž in tudi Zlatan Ljubijankić. Pod vodstvom Slaviše Stojanovića se mu ne obeta nič dobrega, na prvi tekmi novega selektorja proti ZDA v Stožicah je obsedel na klopi. Kljub temu pa se mu verjetno ne gre bati za reprezentančni status. Njegovo požrtvovalnost, tekaške sposobnosti in konec koncev tudi zadetki, ki jih zabija, reprezentanca še potrebuje. V letošnjem letu smo si ga zapomnili predvsem po zapravljeni veliki priložnosti za zmago nad Severno Irsko v Belfastu marca letos. Če bi takrat Slovenija osvojila tri točke, bi se novembra v dodatnih kvalifikacijah bržčas borila za nastop na zaključnem turnirju evropskega prvenstva.