SP 1962: Po najhujšem potresu v zgodovini se je plesala samba

• Kdo (ne) bo igral na SP 2018?
• Odštevamo do SP v Rusiji 

Po dveh izvedbah svetovnega prvenstva v Evropi (leta 1954 v Švici in 1958 na Švedskem) je Južna Amerika dvignila glas in zagrozila, da bo bojkotirala izvedbo, če naslednjega velikega tekmovanja ne bo na njenih tleh. Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je upoštevala grožnjo, na koncu pa nekoliko presenetljivo prvenstvo dodelila Čilu. Prevladovalo je prepričanje, da bo mundial gostila Argentina, a jo je svetovna krovna zveza zagodla gavčem in se odločila drugače.

Sportal SP 1958: Izpolnil, kar je kot deček obljubil objokanemu očetu

Priprave na vrhunski športni dogodek je zmotil strašljiv potres. Dve leti pred začetkom prvenstva so se v Čilu močno zatresla tla. Zabeležen je bil najmočnejši, najbolj rušilen potres, odkar seizmografi merijo njegovo jakost. Kar 9,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Prizadejal je ogromno škodo, a so prireditelji s skrajnimi napori SP 1962 le speljali pod streho. Seznam prizorišč se je prisilno skrčil na štiri mesta. Večina tekem je bila odigranih v Santiagu in Viñi del Mar.

Sportal SP 1954: Mit o čudežu, ki je povojno Nemčijo dvignil na noge

Na SP 1962 so nastopili kar trije nogometaši, ki so tako na največjem tekmovanju branili barve dveh različnih reprezentanc. To so bili Madžar Ferenc Puškaš (Španija), Urugvajec Jose Santamaria (Španija) in Brazilec Jose Altafini (Italija), ki so se v Čilu vpisali v zgodovino kot trije izmed nogometnih ''dvoživk'' na mundialu. Pred njimi sta na tem področju prebila led Argentinca Luis Monti in Atilio Demaria (oba Italija). Šesti član druščine je leta 1998 postal Hrvat Robert Prosinečki, ki je osem let pred tem v Italiji nastopil za Jugoslavijo. Na obeh SP se je vpisal med strelce in poskrbel za nov mejnik v svetu nogometa. Po SP 1962 je Fifa sprejela pravilo, da nogometaš, ko enkrat nastopi na svetovnem prvenstvu ali pa v kvalifikacijah, ne more več zaigrati za drugo reprezentanco.

Kako je Jugoslavija v četrtfinalu izločila ZRN:

Groba igra terjala številne poškodbe

Prizor s tekme med Čilem in Italijo. Foto: Guliverimage/Getty Images V kvalifikacijah je nastopilo 52 reprezentanc, največ do zdaj. Presenetljivo sta izpadli finalistka prejšnjega SP Švedska in polfinalistka Francija. Polovica udeležencev je prihajala iz Evrope (osem). Prvenec na največjem odru sta doživeli Kolumbija in Bolgarija.

Prvenstvo so zaznamovala groba in agresivna posredovanja na tekmah. Izstopala je zlasti ''krvava'' bitka na tekmi v Santiagu med gostitelji Čilenci in Italijani. Angleški sodnik Ken Aston je na njej izključil dva Italijana, Azzurri pa so morali zaradi razjarjenega občinstva igrišče zapustiti ob spremstvu policije. Bilo je ogromno poškodb, zanimivo pa je, da jo je prvi zvezdnik Pele, ki je tudi kmalu končal na seznamu poškodovanih, skupil po svoji krivdi.

Amarildo vskočil namesto Peleja in zablestel

Na uvodni tekmi je z zadetkom pomagal Selecau do zmage nad Mehiko (2:0), nato pa je proti Češkoslovaški (0:0) v eni izmed akcij zgrešil žogo, brcnil v travo in obležal. Odigral je le dve tekmi, v drugi na igrišču prebil le 26 minut, kar pa njegovih soigralcev, ki so v Čilu branili naslov, ni oviralo do novega podviga.

Brazilija je postala prva reprezentanca po Italiji, ki je na SP ubranila naslov prvaka. Foto: Guliverimage/Getty Images

Brazilija je upravičila sloves prvega favorita, Peleja pa je v enajsterici uspešno nadomestil mladi Amarildo. Blestel je zlasti napadalec Garrincha. Mojster preigravanja, ki je po koncu kariere vse prevečkrat pogledal v kozarec, je bil prvi zvezdnik SP 1962.

To je bilo prvo svetovno prvenstvo, na katerem je bilo doseženo manj kot trije zadetki na tekmo (2,78). Tako je obveljalo do danes. Prvič v zgodovini SP je o napredovanje v četrtfinale iz skupinskega dela odločala razlika v zadetkih. Anglija je imela boljšo od Argentine (4:3 proti 2:3) in tako osvojila drugo mesto.

V tretje gre rado

SP 1962 je bilo prvo v zgodovini, na katerem so v povprečju padli manj kot trije zadetki na tekmo. Foto: Guliverimage/Getty Images Jugoslavija, za katero na največjem tekmovanju znova ni igral noben Slovenec, je dosegla odmeven uspeh. V skupini je zaostala le za Sovjetsko zvezo, prehitela pa dvakratnega svetovnega prvaka Urugvaj in novinca Kolumbijo.

Modri so se nato v četrtfinalu še tretjič zapored namerili na ZRN, nato pa, kot da bi upoštevali rek ''V tretje gre rado'' končno izločili elf, ki ga je še na zadnjem velikem tekmovanju vodil dolgoletni selektor Sepp Herberger. Zadetek, vreden napredovanja v polfinale, je v 85. minuti dosegel Hrvat Petar Radaković, tedanji član Rijeke.

V polfinalu je bila Češkoslovaška prevelik zalogaj (1:3) za Jugoslavijo, za dodatno razočaranje izbrancev Prvoslava Mihajlovića pa je poskrbel še poraz v dvoboju za tretje mesto proti Čilu, ki se je brona po zadetku v zadnji minuti razveselil kot zlate medalje.

Na vrhu strelcev Jugoslovan

Dolgo časa je veljal podatek, da je bilo na SP 1962 šest najboljših strelcev s po štirimi doseženimi goli, nato pa je bilo leta 1990 odločeno, da jih je napadalec Jugoslavije Dražan Jerković dosegel pet. Naknadno so mu priznali še en zadetek proti Kolumbiji. S tem je Šibenčan, v karieri zvest zagrebškemu Dinamu, postal najboljši strelec. Hrvaška je golgeterja SP občudovala tudi 36 let pozneje, ko je bil kralj strelcev v Franciji Davor Šuker.

Vrhunci finala SP 1962:

V finalu, ki ga je v Santiagu spremljalo skoraj 70 tisoč gledalcev, je Brazilija s 3:1 premagali Čehoslovake. Za zmagovalce so v polno zadeli Amarildo, Zito in Vava, Brazilija pa se je na seznamu svetovnih prvakov pridružila Italiji in Urugvaju. Vsi trije so na SP osvojil dve zvezdici, s po enim naslovom pa se je lahko pohvalila Zahodna Nemčija.

Zgodovina svetovnih prvenstev: