Verbič bi raje izgubil z 0:3

Iz slačilnice se je pred predstavnike sedme sile med prvimi podal Sebastjan Gobec. Kapetan Celjanov je v karieri odigral že veliko odmevnih srečanj, nenazadnje je pred leti oblekel tudi državni dres. Čeprav je Celje ostalo brez lovorike in sladke zmage nad absolutnim favoritom, od katere je bil oddaljen le milimetre, na njegovem obrazu ni bilo zaznati nezadovoljstva. Bolj utrujenost po izčrpnem srečanju, tako v fizičnem kot psihološkem smislu, veliko dela pa ga je po dvoboju čakalo tudi v slačilnici, ko je skušal z besedami pomiriti razočarane mlajše soigralce, ki so po zapravljeni ''priložnosti leta'', morda kar desetletja, težko skrivali solze. ''Če bi tako igrali vedno, bi bili veliko višje na lestvici. Proti 'evropskemu' Mariboru smo dvakrat vodili, a mu hitro dovolili, da nas ujame. Pozna se, da ima Maribor več izkušenj, sem pa ponosen, da smo odigrali tako dobro. Seveda ostaja grenak priokus, a loterija 11-metrovk enkrat da, drugič vzame. V polfinalu se nam je srečno izšlo, tokrat pač ne. Čestitke Mariboru za dvojni naslov,'' je izpostavil kapetan poražencev, ki je v uteho prejel srebrno medaljo, s katero se bo nepozabne pokalne drame v Stožicah spominjal z mešanimi občutki.

Verbič: Tega ne bom več nikoli ponovil

V njegovi ekipi ni manjkalo razpoloženih posameznikov, ki so odigrali vsaj najboljšo predstavo sezone, če ne kar kariere. Izstopal je Benjamin Verbič, ki je kmalu po vstopu v igro z mojstrskim strelom stresel prečko, nato pa na začetku prvega podaljška poskrbel za vodstvo 2:1.

Takrat so bili Celjani v sedmih nebesih, ki so se podaljšala z vstopom v izvajanje 11-metrovk, ki pa bi jih rad 18-letni biser celjskega nogometa čimprej pozabil. Tako zaradi slabšega izkupička od Maribora, kot tudi svojega neprepričljivega strela. ''Po prečki sem se povsem sprostil in odigral tekmo kariere. In to na moji največji tekmi, kar sem jih kdaj koli odigral. Nastopiti pred tako veliko gledalci in za tako velik vložek ... Trener nas je dobro pripravil na Maribor. Dobro smo zaustavljali njegove napade. Ko sem dosegel zadetek za vodstvo z 2:1, sem bil najsrečnejši človek na svetu. Žal nismo izdržali do konca, hitro prejeli drugi zadetek, pri 11-metrovkah pa sem streljal slabo. To je bila velika šola. Tik pred udarcem sem se premislil in streljal drugam, vratar pa me je počakal in zlahka ubranil. Tega ne bo več, o tem sem prepričan, nikoli ponovil. Bili smo tako blizu, tako da je bilo po srečanju res žalostno. Pogovarjali smo se, da bi raje izgubili z 0:3, kot pa na tak način,'' je dejal mladi up, ki je v zimskem premoru prispel iz mestnega drugoligaškega ''soseda'' Šampion Celje, spomladi pa si nabral veliko izkušenj. ''Vesel sem, da smo si priigrali nastop v Evropi. To je lepa nagrada. Tudi v klubu je iz dneva v dan bolje. Plače so redne, pogoji vedno boljši in verjamem, da bo k temu pripomogla tudi naša predstava v finalu pokala. Če jo bomo ponovili tudi v prihodnji sezoni, se v Evropi ne bomo osramotili,'' je še dejal celjski ''junak'', na koncu pa eden izmed treh osmoljencev, ki so zapravili strel z bele točke. S Celjem bi rad še kaj dosegel. Glede na njegovo mladost in ogromno željo v to ne gre dvomiti.