Veliki junak zgodovinskega derbija iz leta 1991

Pisal se je oktober leta 1991, ko sta se Maribor in Olimpija med seboj udarila prvič. V Ljudskem vrtu so bili vijoličasti takrat v nekoliko drugačnem položaju, kot so v zadnjih letih. Ljubljančani, ki so še sezono pred tem igrali vidno vlogo v zelo kakovostnem tekmovanju nekdanje skupne države, so bili seveda favoriti prve sezone prve slovenske nogometne lige, a to ni bilo dovolj za zmago. Polnega izkupička so se veselili Štajerci, čeprav so po prvem polčasu zaostajali.

V drugem delu igre je za preobrat in zmago z 2:1 poskrbel Igor Poznič. Zabil je oba gola za domače. Vsaj v uradnem zapisniku tekme piše tako. "Pošteno povedano, drugi gol ni bil moje delo. Za avtogol je poskrbel Hrvat v vrstah Olimpije, Ivo Šeparović. Na to sem takrat tudi opozoril, a so gol vseeno pripisali meni. Lahko bi se hvalil, da sem ga res zabil, a če ga nisem, ne morem lagati," je 24 let pozneje razkril danes 48-letni nekdanji nogometaš, ki se prvega derbija dobro spominja.

"To je bila prva tekma proti Olimpiji, ki smo jo vsi skupaj doživeli kot pravi derbi. Pred tem je Maribor igral v tretji jugoslovanski ligi, kar naenkrat pa je bil v prvi slovenski in na tribune je začelo hoditi vse več navijačev. Tega pred tem nismo bili vajeni, zato smo bili kar malce prestrašeni. Olimpija je bila v prvem polčasu boljša, potem smo zabili prvi in nato še drugi gol. Ko smo zmagali, je bilo res veselo. Občinstvo je norelo od veselja," se spominja veliki junak prvega derbija v zgodovini slovenske lige.

Olimpija je bila takrat pojem

Na to, da spada med tiste, ki so pisali zgodovino, zelo ponosen. "Olimpija je bila zame takrat pojem. Ne bom je primerjal z Mariborom, ki je vrsto let pozneje igral v ligi prvakov, a mislim, da je bila tam nekje. Ko smo jo premagali, smo bili presrečni. Sam sem bil v transu. Po tej tekmi smo bili veliki junaki. Znašli smo se v središču pozornosti, česar pred tem nismo bili vajeni. Na stadionu je bilo kar na enkrat devet tisoč navijačev, pred tem jih je bilo 400, 500. Zanimanje se je začelo dvigovati. Vsi smo bili veliki junaki, pojavljali smo se v časopisih, ljudje so nas prepoznavali na ulicah. Želeli so podpise, se fotografirali z nami. Postali smo veliki junaki," se je razgovoril ob obujanju spominov.

Po jesenskem delu so bili veliko presenečenje

Krstna sezona 1991/92 se je sicer končala po pričakovanjih. Olimpija je osvojila naslov. Maribor je, čeprav je kar nekaj časa presenetljivo vodil, končal na drugem mestu. "Olimpija je bila boljša od vseh, imela je ekipo za prvo jugoslovansko ligo, mi pa smo imeli mlado moštvo, v katerem je vladala velika enotnost. Šlo nam je zelo dobro, po jesenskem delu prvenstva smo imeli celo sedem točk prednosti, a potem je kakovost Ljubljančanov le prišla do izraza in prišli so do naslova. Sicer pa je bila liga zelo kakovostna, čeprav je bilo v njej kar 20 klubov. Vsi klubi so pripeljali zelo kakovostne tujce, tudi domačini nismo bili slabi. Derbi pa je bil tako ali tako vedno derbi," pravi sogovornik s tipičnim štajerskim naglasom.

Nogomet so doživljali nekoliko drugače

Časi pa so bili drugačni. "Spomin na to obdobje je enkraten. Nogomet smo doživljali malce drugače. Delali smo profesionalno, plačani smo bili neprofesionalno. Bili smo amaterji, študentje. Nogomet smo igrali z ljubeznijo do kluba, saj smo vedeli, koliko pomeni navijačem. Takrat nihče ni razmišljal o tem, da bo z nogometom ne vem kako zaslužil. Danes je obratno. To je razumljivo, takrat so bili popolnoma drugi časi," je spomin na romantično obdobje ohranil nogometaš, ki je gole v vijoličastem dresu, prispeval jih je kar 88, zabijal med letoma 1985 in 1993. Potem ga je pot vodila v Avstrijo, vmes je bil še eno leto v Mariboru, na Portugalskem, na koncu se je vrnil v Slovenijo. Nogometno pot je zaključil na Ptuju pri Dravi.

Navijači Maribora nikoli ne pozabljajo

Člana rodu, ki je oral ledino, se v Mariboru spomnijo še danes. "Seveda se. Mariborsko občinstvo je zelo zahtevno, a nikoli ne pozablja. Če si bil pošten in si se trudil za klubske barve, pustil srce na igrišču, si jih osvojil. Sicer pa sem še vedno v stiku z nekdanjimi soigralci in prijatelji iz tistega časa. Še vedno tudi navijam za klub. Tudi z ljudmi iz kluba smo v stikih. Odkar je prišel Zlatko Zahović, je vse skupaj na visoki ravni. Z nekdanjimi igralci v Mariboru ravnajo zelo lepo. Dobivamo letne vstopnice, vabila na razne dogodke in tako naprej," pravi nekdanji napadalec, ki se lahko pohvali z enim nastopom v dresu Slovenije.

Danes 48-letni Poznič, ki je še vedno šesti najboljši strelec v zgodovini Maribora, je tudi po končani poti nogometaša ostal v nogometu. Danes trenira mlajše selekcije v klubu Radvanje in v delu z mladimi uživa. "Kaj pa boš, drugega kot nogometa ne poznam. Imam ženo, tri otroke, mačko, psa … Uživam v življenju," je prijeten pogovor zaključil zanimiv sogovornik.