Sobota, 15. 11. 2014, 20.27
8 let, 7 mesecev
V spektaklu, ki to ni bil, so v čudež verjeli le minuto
Pred začetkom spektakla na Wembleyju je bilo svečano. Pa ne zaradi kapetana Slovenije Boštjana Cesarja, ki je postal rekorder in nastopil še 81. v reprezentančnem dresu. Po uradni statistiki Nogometne zveze Slovenije bi moral v Londonu šele izenačiti mejnik Zlatka Zahovića, a pozneje so odgovorni priznali napako, v statistiko Ljubljančana so pozabili šteti še tekmo s Slovaško iz leta 2004, tako da je lahko z nastopom, ki ga bo pomnil za vedno, opravil na londonskem spektaklu. Ki pa to sploh ni bil.
Priznanje v družbi legend
Po svečanem priznanju Waynu Rooneyju za njegov 100. nastop v dresu Anglije – s podobnim dosežkom se lahko pohvali le še osem Angležev –, ki ga je zvezdniku Manchester Uniteda, ta je fotografom poziral v družbi obeh sinov, podelil najboljši strelec v zgodovini Anglije Bobby Charlton, se je še zdelo, da bomo spremljali spektakularen obračun pred glasnimi več kot 80 tisoč navijači, a kmalu smo ugotovili, da temu ne bo tako.
Kot na tekmi Olimpije in Krke
Ne toliko zaradi igre na zelenici, ta še zdaleč ni bila dobra, ampak predvsem zaradi vzdušja. Sedemkrat toliko ljudi, kot jih na evropskih tekmah Maribora pride v Ljudski vrt, se je zbralo na največjem otoškem štadionu, a hrup, ki so ga povzročili, je bil večji del tekme podoben tistemu, ki odmeva s tribun Stožic. Ko tam proti Krki ali kateremu izmed skromnejših slovenskih prvoligašev igra Olimpija. Zato ne čudi, da je glas približno 1500 Slovencev večji del tekme prihajal v ušesa varovancev Srečka Katanca.
Ti so se na igrišču dobro upirali favoriziranemu nasprotniku, ki pred tekmo o Sloveniji ni govoril prav veliko, prepričan, da bo zlahka prišel do četrte zaporedne kvalifikacijske zmage. V prvih 15 minutah nismo videli prav nič zanimivega, le nekaj ne preveč sigurnih posredovanj branilca Slovenije Branka Ilića. Potem je z nekaj nespametnimi potezami tlak gostujočim navijačem dvignil še Jasmin Kurtić. Razburil je predvsem s tem, ko je z nekaj metrov podal žogo do svojega vratarja in ga skorajda premagal.
Povsem nezanimiv prvi polčas
Angleži, mesto v njihovi začetni enajsterici je našel tudi debitant, bočni branilec v tej sezoni izjemnega Southamptona Nathaniel Clyne, vse do začetka drugega polčasa niso bili preveč nevarni. Le Danny Welbeck in Raheem Sterling sta vnašala nekaj nemira v vrste Slovenije, a tudi zvezdnika Manchester Uniteda in Liverpoola nista našla poti do gostujoče mreže. Pri Sloveniji je po kotu enkrat nevarno poskusil Milivoje Novaković, a po strelu z glavo za malo zgrešil cilj.
Angleži napadli in dobili gol
V drugem polčasu se je začelo dogajati. Najprej je Adam Lallana odlično zaposlil Rooneyja, a ta iz zelo ugodnega položaja ni zadel. Potem je jubilant prevzel vlogo podajalca, v ogenj poslal Phila Jagielko, a ta ni izkoristil še lepše priložnosti. ''Kdor ne da, dobi,'' pravi staro nepisano nogometno pravilo, ki se je v resničnost pretopilo tudi tokrat. Na drugi strani je namreč v 58. minuti po podaji Andraža Kirma s prostega strela pred Alešem Mertljem posredoval Jordan Henderson. Nogometaš Liverpoola je to storil tako nespretno, da je premagal lastnega vratarja.
Ponovitev scenarija izpred petih let
Veselje in upanje na veliko zmago gostujočih navijačev se je začelo in trajalo natanko minuto. Že v naslednji akciji se je Rooney na drugi strani poigral s slovenskimi branilci, preigraval v kazenskem prostoru, tam pa ga je z nespametnim prekrškom od zadaj na tla podrl Cesar. Ponovitev scenarija s prijateljske tekme leta 2009 na istem prizorišču, a s to razliko, da se kapetan Cesar tokrat ni poškodoval. Odgovornost je prevzel kar Rooney, Handanović bi njegov strel skorajda ubranil, a ga je le odbil v svojo mrežo. Zvezdnik Manchester Uniteda je zadel še 44. v izbrani vrsti, na tretjem mestu večne lestvice ujel Jamesa Greavesa in izenačil na 1:1.
Udarec, ki je bil prehud
Slovenci so na res lahek način zapravili sijajen rezultat, že po nekaj minutah je bilo jasno, da je bil to zanje velik udarec. Že malce za tem so prišli do popolnega preobrata in vodili. Najprej je z desne strani streljal Lallana, njegov poskus je Handanović ubranil, potem je Mišo Brečko odbil žogo, a je ta nesrečno padla na noge Welbecka, ki je streljal slabo, a vseeno dovolj natančno, da je zadel. V le sedmih minutah je Anglija prišla od zaostanka do vodstva.
Katanec se je bal katastrofe
Ko je isti nogometaš po dvojni podaji s Sterlingom šest minut pozneje zadel še drugič, je postalo jasno, da bodo točke ostale doma. Ko je malce pozneje gostujoči selektor z igrišča poslal tokrat slabega Jasmina Kurtića in nanj postavil veliko bolj defenzivnega Rajka Rotmana, je pokazal, da v preobrat ne verjame niti sam. Bolj kot to ga je skrbelo, da Slovenija na Wembleyju ne bi doživela poloma. In ga niti ni. Poraz z 1:3 seveda ni sramoten, a za vedno bo ostal grenak priokus, ki pravi, da je bila Anglija tokrat zrela za poraz. Tako pa je v tretjem medsebojnem obračunu Slovenijo žal še tretjič spravila na kolena. Ta bo morala naslednje kvalifikacijske točke iskati marca proti San Marinu.