Smučar, ki je pri 19 letih izpolnil sanje vsakega nogometaša

Sportal Juventus brez izključenega Ronalda zmagal, mladi Slovenec ob debiju iztržil točko

V sredo zvečer je pri remiju CSKA pri češkem prvaku Viktorii Plzen z 2:2 odigral vseh 90 minut. Postal je 46. slovenski nogometaš z nastopom v ligi prvakov in drugi najmlajši med njimi.

"Težko povem, kako se počutim, saj bolj kot v preteklost gledam na prihodnost in to, kaj me čaka. Želim si, da bi bil še boljši in da bom, ko se bom ustavil in pogledal nazaj, videl kaj več kot en nastop v ligi prvakov," nam je dan po debiju v elitni evropski ligi, o kateri sanja vsak nogometaš, povedal Jaka Bijol.

Daleč od tega, da je vzvišen in da ob nastopu na najvišji ravni klubskega nogometa na svetu ni navdušen. To potrjujejo tudi besede o občutkih, ki jih je imel, ko je v Plznu iz zvočnikov zadonela znamenita himna lige prvakov. 

"Ja, ko se je to zgodilo, je bilo res posebno doživetje. Ko zaslišiš to himno, te kar malce strese. Res je bilo tokrat nekoliko drugače, kot je pred drugimi tekmami. Tudi zato sem bil v prvem polčasu verjetno trd in imel težke noge, kar se mi sicer ne dogaja. Je bilo pa potem, v drugem polčasu, veliko lažje," je povedal o sredinem nastopu med najboljšimi, v katerem je s soigralci od zaostanka z 0:2 prišel do točke.

S soigralci so imeli v prvem polčasu težke noge

Z debijem je zadovoljen. Foto: Getty Images "Imamo zelo mlado ekipo, zato so bili tudi soigralci verjetno malce pod pritiskom. Na začetku nismo igrali najbolje, a dobro je, da smo se potem vrnili in pokazali, da imamo pravi značaj. Trener je bil zaradi tega zelo zadovoljen. Vrnili smo se po zaostanku za dva gola, kar ni lahko. Lahko bi tudi zmagali. V drugem polčasu je bilo nekaj sodniških odločitev v korist domačinov, razveljavili so nam tudi regularen gol, a na koncu smo lahko zadovoljni," je še povedal 19-letnik, ki je doživel poseben debi v ligi prvakov. V tem tekmovanju namreč pred tem nikoli ni bil niti na tribunah v vlogi navijača.

Dres z debitatske tekme s številko 29, ki ga nosi pri CSKA, je shranil za spomin. "Enega sem podaril nekemu navijaču, drugega pa sem zadržal zase. Predvsem zato, da bom imel za vedno spomin na prvo tekmo v ligi prvakov, pa tudi zato, ker sem končno dobil enega, na katerem je moj priimek zapisan v latinici in ne cirilici, kakršni so dresi iz ruske lige," je skozi smeh povedal mladenič, ki ga je na Češkem v živo spremljal tudi oče.

"Prišla sta skupaj s sodelavcem, preostali člani družine in prijatelji pa so me gledali prek televizijskega prenosa. Vsi so zelo ponosni, še najbolj pa seveda starši," je povedal mladi defenzivni vezist, čigar starši so včeraj verjetno dokončno dobili potrditev, da se je sin pred leti odločil prav, ko jih ni poslušal.

Bil je državni prvak v veleslalomu

Prihaja namreč iz Vuzenice blizu Dravograda, njegova družina pa je smučarska. "Oba sta si bolj kot tega, da bi bil nogometaš, želela, da bi mi uspelo v smučanju. Do leta 2012 sem tako zelo resno treniral tudi smučanje in bil precej uspešen, potem pa sem se odločil samo za nogomet in zdaj je, kar je. Starši so me vedno podpirali in mi pomagali. So moji največji navijači," je povedal nekdanji veleslalomist in tudi državni prvak med starejšimi dečki.

Ko je smuči postavil v kot, se je posvetil samo nogometu in začel pisati zgodbo o uspehu. Foto: Getty Images

Ko je s prstom pokazal samo na nogomet in prečrtal idejo o tem, da bi po Tini Maze na Koroškem dobili še enega smučarskega šampiona, je steklo hitro.

Najprej je igral za Dravograd, potem se je preselil v športno gimnazijo v Ljubljani, kjer je obiskoval nogometni razred in igral za mlajše selekcije Brava.

Sportal Osamljeni Zlatko Zahović je zoral ledino, zdaj jih je že skoraj 50

Lani poleti se je preselil v Rudar in v Velenju kljub mladosti dočakal pravo priložnost. V prejšnji sezoni je zaigral na kar 30 prvenstvenih tekmah ter se že letos poleti prodal v CSKA, ki v Moskvi gradi zelo mlado moštvo in stavi na prihodnost.

"Stik s CSKA je bil vzpostavljen že pred tem, potem pa se je poleti vse skupaj odvilo zares hitro in tako, kot bi si lahko le želel. V vsega petih dneh je bilo vsega konec. Takrat sem imel še maturo, potem se je zgodil prestop in bilo je kar nekaj kombiniranja, a na koncu se je vse lepo izteklo. Vesel sem, da mi je uspelo uskladiti vse obveznosti. Da je bilo tako, se moram zahvaliti tudi svoji šoli in Rudarju," je povedal mladenič, ki je lahko zgled. Ob sanjskem prestopu, ki je bil pred vrati, je pridno uskladil tudi vse šolske obveznosti.

Vedel je, da bo dobil priložnost, ampak ...

Že ob debiju se je veselil lovorike. Foto: Getty Images Potem se je v Moskvi hitro začelo. Pri CSKA je pod vodstvom beloruskega trenerja Viktorja Gonarčenka priložnost dobil že na prvi tekmi sezone in bil podajalec pri zmagi v superpokalu proti mestnemu tekmecu Lokomotivi z 1:0.

Pozneje je zaigral, od tega trikrat v začetni enajsterici, tudi na prvih šestih tekmah močne ruske premier lige (zadnjo prvenstveno tekmo je zaradi lažje poškodbe izpustil) in zdaj dočakal še evropski debi. Je pričakoval, da se bo uveljavil tako hitro?

"Vedel sem, da bom dobil priložnost za igro, saj tudi zaradi tega, ker sem vedel, da imajo pri CSKA z mano resne načrte, o drugih ponudbah nisem niti razmišljal. Je pa res, da morda nisem pričakoval, da bom igral tako zelo veliko. Vedel pa sem, da bom dobil priložnost, a jo bom moral izkoristiti. Predvsem si tukaj, od trenerja do navijačev, vsi želijo le tega, da daš vse od sebe. Ekipa je mlada, priložnosti dobivamo, imamo dobre pogoje za razvoj. Zdaj pa je na nas, ali jih bomo izkoristili," v slogu prekaljenega mačka govori najstnik Bijol, ki po novem igra pred 15, 20 tisoč in še več gledalci.

Sportal Slovenski najstnik živi nogometne evropske sanje

"Tudi navijači nam dajejo vseskozi vedeti, da stojijo ob nas in zahtevajo le to, da se borimo in dajemo vse od sebe. Poudarjajo, da moramo samo trdo delati in bodo glasno navijali za nas, tudi če rezultati ne bodo tako dobri, kot so bili v prejšnjih letih. Ekipa se je namreč zelo pomladila. Sicer pa gre za izvrstno organiziran klub, v katerem imaš na voljo vse, kar potrebuješ za razvoj. Ljudi v klubu je nekoliko manj, kot jih je verjetno v nekaterih velikih evropskih klubih, a smo vsi zelo povezani," o 107 let starem klubu, ki se lahko pohvali s 13 naslovi državnega prvaka, pravi mladenič, ki se očitno odlično znajde tudi pred novinarskimi diktafoni.

V Moskvi po novem stavijo na mlade

Nikola Vlašić v majici CSKA Foto: Getty Images CSKA, ki je bil ustanovljen daljnega leta 1907, je najuspešnejši ruski klub zadnjega obdobja. V tem tisočletju je bil šestkrat državni prvak. Sedem naslovov je zbral v času nekdanje Sovjetske zveze. Pohvali se lahko še z 12 lovorikami v pokalnem tekmovanju in rekordnimi sedmimi v ruskem superpokalu. Nazadnje je bil prvak leta 2015, ponaša pa se tudi z zmago v takratnem pokalu UEFA leta 2005, medtem ko je v ligi prvakov leta 2010 prišel do četrtfinala.

To je bilo obdobje, v katerem so hrbtenico ekipe sestavljali branilci brata dvojčka Vasilij in Aleksej Berezucki ter Sergej Ignaševič, ki so za CSKA skupaj odigrali več kot tisoč tekem. Poker staroselcev je ob njih sestavljal še legendarni vratar Igor Akinfejev, ki je od njih še edini ostal. Preostali trije so se poleti poslovili in naznanili novo politiko, ki jo zagovarja vodstvo na čelu s predsednikom Jevgenijem Ginerjem.

Ob omenjenih so poleti klub zapustili še nekateri izkušenejši nogometaši, ob vratarju Akinfejevu pa sta od izkušenejših ostala le še ruska reprezentanta Alan Dzagojev in Mario Fernandes. Od bolj znanih nogometašev sta v klubu še urugvajski napadalec Abel Hernandez, ki je poleti prišel iz Hull Cityja, in mladi hrvaški vezist Nikola Vlašić, ki je prišel iz Evertona.

Sportal Ne kura in ne jajce, najprej so bili oni štirje

V Moskvi ga moti le ena stvar

"Liga je defenzivno naravnana. Težko je zabiti predvsem prvi gol. V prvih treh prvenstvenih krogih smo imeli s tem precej težav. Verjetno tudi zaradi tega, ker se še nismo najbolje poznali. Ko dosežeš prvi gol, je vse lažje. Veliko se teče, treba je biti fizično močan, razlike med zgornjim in spodnjim delom lestvice so precejšnje," pravi nogometaš, ki s fiziko nima težav. Visok je 190 centimetrov in dobro grajen.

"Da, zaradi tega se najbolje znajdem v vlogi, ki sem jo igral pri Rudarju in jo igram tudi tukaj. Na prvih tekmah je trener zaradi moje višine želel, da hodim naprej na skok, a je potem hitro uvidel, da je najbolje, če sem na mestu zadnjega vezista. Da poskušam prestreči žoge in skrbim za globinske podaje. Včasih tudi streljam proti golu, saj imam dober strel," je svoje zadolžitve pri CSKA opisal Bijol, ki v Moskvi uživa v vsem. Motijo ga le velike gneče ne cestah, a tudi s tem se da sprijazniti. Živi sam, a mu ni dolgčas. Vseskozi se pri njem izmenjujejo obiski. Starši, dekle, prijatelji …

Za CSKA je do zdaj odigral osem tekem. Od tega štiri v začetni enajsterici. Foto: Getty Images

Ob omembi Santiaga Bernabea je obnemel ...

"Ciljev v klubu niso javno naznanili, a mislim, da bi se kljub pomladitvi morali razvrstiti med najboljše tri v ligi. V ligi prvakov si sam želim tretjega mesta v skupini in uvrstitve v ligo Europa. Potem pa bomo tam videli, česa smo zmožni," je sproščeno nadaljeval nogometaš CSKA, ki je v skupini G lige prvakov še z Romo in evropskim prvakom zadnjih treh sezon Real Madridom.

Ko je beseda nanesla na prihajajoči gostovanj na Olimpijskem štadionu v Rimu (23. oktober letos) in Santiagu Bernabeu (12. december), je izgubil nit pogovora. "Hja … Normalno … Seveda," je povedal in za nekaj sekund zastal. "Ne vem, kaj naj sploh rečem. Normalno, da se veselim obeh tekem," je nadaljeval. Na drugi strani telefonske linije si ga ob tem ni bilo težko predstavljati z nasmehom in iskricami v očeh.

"Komaj čakam, da grem tja, pa bomo videli, kaj bo. Verjetno nas čakata zelo težki tekmi, v katerih se bo veliko teklo. Po eni strani se takšnih tekem veseliš, po drugi pa niti ne, saj veš, da bo težko," se je nekoliko pozneje vrnil v ustaljene tirnice pogovora in nadaljeval v slogu izkušenega profesionalca.

Marijanu Pušniku je vrnil pohvale

Za Rudar je odigral 30 tekem. Foto: Urban Urbanc/Sportida V članski nogomet je Bijola lani porinil izkušeni slovenski trener Marijan Pušnik.

"Zelo dober je v skoku in dvobojih, odlikuje ga kakovostno zapiranje prostora. Dobro podaja v globino, ima odličen strel z razdalje. V njegovi igri je še nekaj pomanjkljivosti, tudi fizično še ni dovolj močan, a s pravim treningom bo v prihodnjih letih napredoval. Redno bo igral pri CSKA in še kje drugje. Bijol bo čez dve ali tri leta prestopil še v kakšen večji klub," je o njem pred dnevi v pogovoru za Sportal z izbranimi besedami govoril trener Rudarja, o katerem ima Bijol pričakovano zelo dobro mnenje.

"Zelo ga spoštujem in ga vedno bom. Dal mi je veliko priložnost, jaz pa sem jo izkoristil. Verjel je vame, zaradi česar mu bom večno hvaležen. Pripeljal me je sem, kjer sem zdaj. Zelo veliko zaslug ima, da sem danes tu, kjer sem," je o Pušniku povedal velik up slovenskega nogometa.

Lahko bi pričakoval klic selektorja, a se z njim ne obremenjuje

Ker nastopi slovenskih nogometašev v ligi prvakov in igranje za tako velik klub niso vsakdanji, reprezentanci pa na začetku obdobja novega selektorja Tomaža Kavčiča ne gre najbolje, se poraja vprašanje, ali kmalu pričakuje tudi klic selektorja članske reprezentance.

"Ne vem, mogoče bi ga res lahko, ampak se s tem ne obremenjujem. Bomo videli, kako se bo odločil selektor. Če bom vpoklican, se bom z veseljem odzval. Bilo bi mi v veliko čast. Sicer pa bom ostal z mlado reprezentanco in z veseljem igral tudi tam. Bomo videli," je mirno razložil mladi reprezentant, ki je za konec še enkrat ponudil besede, na katere prisega že od nekdaj.

V mlajših reprezentančnih selekcijah Slovenije (do 16, 17, 18, 19 in 21 let) je odigral 30 tekem. Foto: Getty Images

Uspeh? Kje pa. Dolga je še pot ...

"Tudi ko sem smučal, se nikoli nisem zadovoljil s čimerkoli. Sploh ne razmišljam o tem, da bi mi kaj že uspelo. Sem šele na začetku. Imam svoje cilje, ki jih še zdaleč nisem dosegel. Stoodstotno se bom trudil še naprej, živel maksimalno profesionalno in treniral, da bi bil iz dneva v dan boljši. Še zdaleč se mi to, kar se mi dogaja zdaj, ne zdi dovolj. Želim si veliko več, a seveda dobro vem, da se bom moral za kaj takega še pošteno potruditi. Upam, da mi uspe," se je v prihodnost zazrl nov dragulj koroškega nogometa, ki se seveda ne bi pritoževal, če bi bil nekoč za slovenski nogomet tako pomemben, kot je bil kapetan Slovenije na svetovnem prvenstvu 2010 in strelec gola za zgodovinsko prvo zmago na tem tekmovanju Robert Koren.