Sedem veličastnih slovenskega nogometa

Slovenija se je v 24-letno zgodovino nogometne lige prvakov zapisala s sedmimi različnimi strelci. Eden je izstopal tudi v evropskem merilu. To je bil Zlatko Zahović, najboljši strelec slovenske reprezentance vseh časov.

Zahović kot po tekočem traku

Zlatko Zahović je v skupinskem delu lige prvakov v sezoni 1998/99 v dresu Porta dosegel sedem zadetkov. Foto: Reuters Mariborčan je v ligi prvakov tresel mreže tekmecev v dresih treh različnih klubov: Porta, Olympiakosa in Valencie. Z največjim številom doseženih zadetkov (8) se je prikupil navijačem zmajev s severa Portugalske.

V sezoni 1998/99 je prispeval kar sedem zadetkov, zadeval kot po tekočem traku, na domačih tekmah z zagrebško Croatio (danes Dinamom) in Ajaxom iz Amsterdama pa se med strelce vpisal dvakrat. To je rekordni dosežek, ki bi lahko, kar zadeva slovenske nogometaše, v ligi prvakov veljal še dolgo časa, saj na obzorju še ni kandidata, ki bi se lahko pohvalil s tako imenitno strelsko formo.

Zdajšnji športni direktor NK Maribor je za čarobnih sedem zadetkov potreboval le slabe tri mesece.

Šimundža šokiral Ukrajince, Ačimović pa rdeče vrage

Veselje Milenka Ačimovića po zadetku, s katerim je Lille popeljal do odmevne zmage nad Manchester Unitedom. Foto: Reuters Poleg ZZ Topa je občutek veselja po doseženem zadetku v prestižnem tekmovanju občutilo še šest Slovencev. V sezoni 1999/2000 je zgodovinsko zmago Maribora na olimpijskem štadionu v Kijevu nad Dinamom zagotovil Ante Šimundža, ki je 15 let pozneje kot trener vijolice popeljal v ligo prvakov in poskrbel za nov podvig slovenskega nogometa.

Leta 2005 je petletno sušo slovenskih zadetkov na največjem francoskem štadionu Stade de France prekinil Milenko Ačimović. Nekdanji kapetan slovenske izbrane vrste, magnet za doseganje atraktivnih zadetkov, je Lille popeljal do odmevne zmage nad Manchester Unitedom. To je bil njegov prvi, pa tudi zadnji zadetek v ligi prvakov.

Nogometne vsebine na Sportalu:

• Pred torkovimi tekmami 2. kroga lige prvakov
• Ronaldo naj bi izgubil živce in v garderobi ozmerjal Zidana
• Škandal, ob katerem zardeva angleški selektor
• Zdaj lahko Darko Milanič zapre usta kritiko
• Kako so nastopili slovenski legionarji konec prejšnjega tedna?
• Največja razočaranja 1. kroga evropskih tekmovanj
   

Do prihodnjega gola s slovenskim predznakom je bilo v ligi prvakov treba čakati novih pet let. Pisal se je 20. oktober 2010, ko je Auxerre izgubil v Amsterdamu. Ajax je bil boljši z 2:1, časten zadetek za goste, ki danes igrajo v drugem kakovostnem francoskem razredu, pa je z atraktivnim izvajanjem prostega strela dosegel Valter Birsa.

Mlajši Zahović za rekord, Bohar za veliko točko vijolic

Luka Zahović je v izdihljajih srečanja izkoristil napako obrambe Sportinga in se vpisal med strelce. Foto: Vid Ponikvar V sezoni 2014/15, izjemno pomembni za slovenski klubski nogomet, so Mariborčani nastopili v skupinskem delu lige prvakov in ponosno predstavljali barve svoje domovine.

Seznam slovenskih strelcev v najmočnejšem nogometnem tekmovanju se je podaljšal že na prvi tekmi. Vijoličasti so v izdihljajih srečanja izenačili proti Sportingu, zadetek za 1:1 pa je spretno dosegel Luka Zahović in poskrbel za neverjeten rekord, saj sta skupaj z očetom Zlatkom postala prvi evropski par očeta in sina, ki je zatresel mrežo v tako opevani ligi prvakov.

Le slaba dva tedna po zadetku mladega slovenskega reprezentanta, ki se je pred kratkim iz Nizozemske vrnil v Ljudski vrt, se je na seznamu strelcev znašel še Damjan Bohar. Prekmurcu so se sanje številnih nogometašev uresničile na gostovanju vijolic v Gelsenkirchnu, kjer je poskrbel za presenetljivo vodstvo 13-kratnih slovenskih prvakov. Schalke je izenačil na 1:1, štajerski nogometni ponos pa osvojil zlata vredno točko.

Kampl povrnil upanje Bayerju

Zadnji se je izbrani slovenski skupini evropskih strelcev pridružil Kevin Kampl. Neutrudni zvezni igralec, rojen v Solingenu v Nemčiji, je pred slabim letom spektakularno zatresel mrežo Rome ter pomagal Bayerju do čudežne vrnitve in velike točke (4:4).

Slovenija tako po novem v ligi prvakov (kvalifikacijske tekme se ne upoštevajo) časti sedem strelcev. Kdo bi lahko postal osmi junak? Kandidatov je kar nekaj.

Oblaka bi na seznam pahnil le čudež

Kevin Kampl je v prvem krogu lige prvakov v tej sezoni doma remiziral z moskovskim CSKA (2:2). Foto: Guliverimage/Getty Images V uvodnem krogu skupinskega dela lige prvakov so poleg Kampla, ki je lani prebil strelski led v največjem tekmovanju, zaigrali še Miha Mevlja (Rostov), Petar Stojanović (Dinamo Zagreb) in Benjamin Verbič (Köbenhavn).

Branilca ruskega podprvaka in hrvaškega prvaka sta v slabšem položaju od zveznega igralca najboljšega danskega kluba, ki igra bližje vratom tekmecev in se pogosteje prikrade do priložnosti za zadetek.

V ligi prvakov nastopa tudi prvi vratar madridskega Atletica, ki je v prejšnji sezoni zaigral v finalu in namučil mestnega tekmeca Real. Jan Oblak stoji med vratnicama, zato bi ga lahko na seznam slovenskih strelcev pahnil le čudež.

Šporar lahko postane 38. Slovenec

V ligi prvakov nastopa tudi švicarski prvak Basel, pri katerem se dokazuje Andraž Šporar. Po poškodbi avstrijskega napadalca Marca Janka se mu ponuja priložnost, da zaigra v največjem tekmovanju. Če bo mladi Ljubljančan dočakal nastop, bo postal 38. Slovenec, ki je v ligi prvakov (kvalifikacijske tekme se ne upoštevajo) odigral vsaj minuto.