Zdaj lahko Darko Milanič zapre usta kritikom

"Naš cilj je, da Olimpijo prehitimo še pred koncem jesenskega dela," samozavestno razmišlja 48-letni Darko Milanič. Niz šestih zmag, resda prekinjen z nenačrtovanim remijem v Velenju, ga je zadovoljil. "Napredujemo. Super serijo smo prekinili, da bi v soboto lahko začeli novo," je po 1:1 z Rudarjem prepričan, da se Maribor, ki za vodilno Olimpijo zaostaja štiri točke, nahaja na pravi poti.

Kdaj bo Maribor dobro naoljen vijolični stroj?

Čeprav Maribor v zadnjih tednih ni navduševal do te mere, da bi postal strah in trepet slovenskih tekmecev, kar je pod vodstvom Milaniča v preteklosti že bil, je strateg opazil napredek. Tako govori nekdanji kapetan slovenske reprezentance in dobri prijatelj Zlatka Zahovića, ki ga nekateri še vedno doživljajo kot strokovnjaka, ki opravlja vlogo podaljšane roke vplivnega športnega direktorja in ščiti njegove ideje.

Čaka se nekaj tekem v nizu, kjer bi se Maribor prebudil in zaigral kot dobro naoljen vijolični stroj, proti kateremu tekmecem ne bi preostalo nič drugega kot podpisati predajo. Čaka se trenutek, ko bo napredek, o katerem namiguje Milanič, tudi udejanjen. Ko bodo zmage podprte še z atraktivno in všečno igro, o zmagovalcu pa se ne bo trepetalo vse do zadnjih sekund, kot se je rado dogajalo na mnogih tekmah v tej sezoni.

Lahko dokaže, kako velik je njegov delež

Navijačem vijolic se kolca po obdobju, ko je bil prvi trener Krunoslav Jurčić in se je igral "pravi fuzbal". Dosegalo se je veliko zadetkov, nevarnosti so prežale z vseh strani. Se še spomnite transparenta viol, ki so se Hrvatu zahvalile prav za to? Pri Milaniču je nekje vmes. Rezultati so boljši, dokaj zadovoljivi. Sploh če odštejemo zaostanek za Olimpijo, ki je v mestu ob Dravi obravnavan kot najhujša nočna mora, veliko večja od spoznanja, da v prvi enajsterici Maribora ni rojenega Mariborčana. A manjka še nekaj. Ni še "pravega fuzbala".     

V prihodnjih tednih se trenerju Maribora obeta priložnost, da zapre kritikom usta z dvema velikima zmagama in jim dokaže, kako pomemben delež nosi pri tem, kar kažejo njegovi izbranci na igrišču. Prvoligaški koledar je poskrbel, da se bodo vijolice v naslednjih dveh krogih pomerile z največjima tekmecema za vodilni položaj. Najprej doma z Domžalami, nato še v gosteh z Olimpijo.

Po zadnjem neuspehu, drugo mesto v državnem prvenstvu ob na trenutke zmedeni in ranljivi Olimpiji to vsekakor je, so se vanj zazrle oči, polne dvomov v njegove čudežne sposobnosti. Je postal prebrana knjiga in ekipe, ki prejema plačo od mariborskega delodajalca, ne more več vrniti na slovenski prestol?

Stratega, mlajša celo od dveh vijolic

Zdaj ima Milanič prvovrstno priložnost, da odgovori kritikom. Najprej se bo v trenerskem dvoboju spopadel s 33-letnim Simonom Rožmanom, nato pa v večnem derbiju še z leto starejšim Luko Elsnerjem. Udaril se bo torej z dvema mlajšima kolegoma. Z obetavnima strategoma, ki predstavljata svetlo prihodnost slovenske nogometne stroke. Mlajša sta celo od dveh zelo pomembnih igralcev Maribora, napadalca Milivoja Novakovića in vratarja Jasmina Handanovića.

Če sta Rožman in Elsner v preteklosti že okušala, kako težko je loviti Maribor, ki je imel v zadnjih sezonah na papirju najmočnejši igralski kader, sta v tej sezoni drznejša. Zdaj sta trenerja ekip, bistveno močnejših od tistih, s katerima sta imela opravka prej. Rožman je po Celju dobil v roke domžalsko ekipo, ki je dobro selekcionirana in uigrana, da pod njegovim samostojnim vodstvom (z redkimi izjemami) že melje tekmece.

Na zadnjih dveh tekmah je pokazala zavidanja vredno strelsko formo. Dosegla je kar deset zadetkov, po Radomljah in Krškemu pa prihaja trenutek resnice, ali lahko s takšno igro prekriža načrte tudi Mariboru. Mariboru, ki po besedah Milaniča raste iz tedna v teden in namerava prevzeti prvo mesto še v tem koledarskem letu.

Naloga ni preprosta

Po Domžalah se bo Milanič v soboto, 15. oktobra spopadel še z Elsnerjem. Nekdanji trener Domžal se je preselil v Ljubljano. Takoj je spremenil razpored obrambne vrste in jo za razliko od predhodnika Rodolfa Vanolija zapolnil s štirimi igralci. Vnesel je svežino, ki za zdaj v ekipo prinaša mirnost, predvsem pa dobre rezultate. In to kakšne. Pet tekem (od tega ena v pokalu), pet zmag brez prejetega gola, prednost pred vijolicami pa povišana na štiri točke. Zbral je tudi pogum in med vratnici postavil mladega reprezentanta Roka Vodiška, ki na petih srečanjih sploh še ni romal po žogo v svojo mrežo.

Ko je Elsner prevzel zmaje, so na lestvici gledali še v hrbet Gorici, po 11. krogu, v katerem se je Maribor iz Šaleške doline vrnil le s točko, pa je že jasno, da bo Olimpija večni derbi v Stožicah dočakala v vlogi vodilnega prvoligaša. Tudi v primeru, če se ji zalomi na nedeljskem gostovanju v Krškem.

Maribor, ki je poleti pred začetkom sezone ob vsaki priložnosti samozavestno trdil, da se bo ekspresno vrnil na slovenski prestol in izmaknil krono Olimpiji, tega (še) ne uresničuje. Bo Milanič kos nalogi, ki ne bo preprosta? V prejšnjih sezonah, ko je osvajal lovorike z Mariborom kot po tekočem traku, vijolice niso imeli sebi enakovrednega tekmeca. Tokrat je drugače, saj so se Ljubljančani hitro pobrali po evropskem šoku in našli protiorožje, s katerim v domačem prvenstvu ohranjajo prednost pred Mariborom. Sploh zdaj, ko je zmaje prevzel Elsner.

Če bi dvakrat pogrnil na izpitu ...

Milanič je pred ogromnim izzivom. Lahko dokaže, da se lahko kosa z mlajšimi uspešnimi trenerji in da še ni rekel zadnje. Maribor bi za ohranitev statusa, da je še vedno največji klub v Sloveniji, potreboval dva pozitivna rezultata. Zato bosta dve naslednji tekmi zanj pomembna prelomnica. Če bo premagal Domžalčane, si bo ustvaril imenitno popotnico pred večnim derbijem. V reprezentančnem premoru pa lahko spočije kandidate in jih ustrezno pripravi na spopad v Ljubljani. Ponuja se mu priložnost, da zapre usta kritikom. A pozor …

Če se mu ne bi posrečilo in bi obakrat pogrnil na izpitu, bi se lahko pripetilo nekaj povsem drugega. Takrat bi se mu zatresel stolček in ne bi se zgodilo prvič, da bi prav poraz z Olimpijo spodnesel tla pod nogami vijoličnemu trenerju. Tako nehvaležen zna biti trenerski poklic v Sloveniji.