Petek, 29. 1. 2021, 4.00
3 leta, 9 mesecev
Youssef En-Nesyri
Skriti adut nikoli močnejšega Maroka
Po polovici sezone v španskem nogometnem prvenstvu se je na vrhu lestvice strelcev med znana imena, ki tam taborijo že vrsto let, pomešal neznani Youssef En-Nesyri. Kdo je napadalec, ki navdušuje v majici Seville in utegne biti eden vidnejših predstavnikov super nadarjenega novega rodu maroških nogometašev?
Nogometni romantiki devetdesetih let prejšnjega stoletja zagotovo pomnite reprezentante Maroka, ki so igrali na svetovnih prvenstvih 1994 in 1998. Nekateri, malo starejši, se morda spomnite celo maroške zasedbe, ki je na svetovnem prvenstvu Diega Maradone leta 1986 prvič in zadnjič prišla v izločilne dele.
Takrat sta bila junaka Maroka strelec dveh golov pri odločilni zmagi nad Portugalsko za pot v osmino finala Abderrazak Khairi in Ahmad Farras, s 36 goli še danes najboljši strelec v njegovi zgodovini.
Mustapha Hadji, afriški nogometaš leta 1998, na tekmi svetovnega prvenstva v Franciji istega leta proti Braziliji.
Osem in 12 let pozneje v ZDA in v Franciji so bili v glavnih vlogah Mustapha Hadji, Noureddine Naybet in Shalaheddine Bassir, avtor 27 reprezentančnih golov in drugi najboljši strelec Maroka vseh časov.
Vsi trije so, zanimivo, igrali pri Deportivu iz La Corune, ki se danes muči pri dnu španske drugoligaške razpredelnice, takrat pa je bil zelo močan. Leta 2000 je celo osvojil naslov španskega prvaka in bil pomemben akter tudi v evropski druščini. Leta 2003 se je prebil do polfinala lige prvakov.
Maroški nogometaši osvajajo Evropo
Maroko je novo uvrstitev na svetovno prvenstvo potem čakal skoraj dve desetletji, in jo dočakal leta 2018. Prinesel jim ga je novi rod maroškega nogometa, katerega glavni predstavniki v Evropi danes igrajo pomembne vloge.
Achraf Hakimi, zvezdnik milanskega Interja, je trenutno tržno najvišje uvrščeni in tudi najboljši maroški nogometaš. Njegova tržna vrednost, po oceni Transfermarkta, znaša kar 50 milijonov evrov.
Achraf Hakimi je lani iz madridskega Reala v milanski Inter odšel za 40 milijonov evrov. Prav toliko, kolikor je Chelsea odštel Ajaxu iz Amsterdama za Hakima Ziyecha. Veteran Mehdi Benatia, ki zdaj brca v Katarju, je vrsto let igral za Juventus in Bayern. Amine Harit je pomemben član Schalkeja. Branilec Noussair Mazraoui igra za Ajax. Younes Belhanda je zvezdnik Galatasarayja.
Kar štiri predstavnike novega evropskega vala maroških nogometašev, podobno kot na prelomu tisočletij v La Coruni, najdemo v Sevilli. Vratarja Yassina Bounouja, krilnega napadalca Oussamo Idrissija, nekdanjega upa Barcelone, ki je že nastopil za Španijo, zdaj pa je pred debijem v majici Maroka, El Haddadija Munirja, in novega junaka maroškega nogometa.
Njegova zgodba je drugačna
Youssefa En-Nesyrija, na katerega so Maročani najbolj ponosni. Ne samo zato, ker je ob Luisu Suarezu, z golom pred Lionelom Messijem in z dvema prednostma pred Karimom Benzemajem, z 12 zadetki trenutno najboljši strelec španske lige. Še bolj za njegov uspeh navijajo Maročani zaradi tega, ker je njegova zgodba nekoliko drugačna od zgodb rojakov, s katerimi si deli reprezentančno garderobo.
Vsi, zgoraj našteti nogometaši, so namreč rojeni izven Maroka, po večini v Franciji in Španiji, ki sta Maroko kolonizirali pred več kot pol stoletja. Nogometaš, ki ima na hrbtu zanimivo številko 51, se je rodil v Fezu, milijonskem mestu na severu Maroka in je pravi produkt tamkajšnjega nogometa.
V nogometno športno akademijo v Rabatu, ki jo je leta 2009 ustanovil maroški kralj Mohamed VI., in z njo skušal popraviti sliko tamkajšnjega športa, je kot eden prvih učencev vstopil z 12 leti in malo po dopolnjenem 18. letu že odletel v Evropo.
Malaga, eden številnih klubov, ki kopljejo po bazenu afriških nogometnih talentov, ga je k sebi zvabil leta 2015. Sprva je bil priključen mladinski, kmalu za tem B-ekipi nekdanjega španskega prvoligaša, ki je bil leta 2013 celo na pragu senzacionalne uvrstitve v polfinale lige prvakov, in ekspresno tudi članski ekipi, za katero je debitiral le leto dni po prihodu v Španijo.
Pri Leganesu je v napadu igral z zdajšnjim napadalcem Barcelone Martinom Braithwaitejem.
Skupaj z Dancem sta v nekaj dneh napolnila blagajno Leganesa
Za Malago je igral dve sezoni, v kateri je v 41 nastopih zmogel le pet golov, a je Leganes po njenem izpadu v drugo ligo v njem vseeno videl dovolj, da je zanj poleti 2018 odštel šest milijonov evrov in podrl klubski rekord. Splačalo se je. Pri Leganesu je leto in pol tvoril uspešen napadalni dvojček skupaj z Martinom Braithwaitejem.
V sezoni in pol sta skupaj zmogla 28 golov, Afričan jih je prispeval 15, in v začetku lanskega leta skupaj zapustila Leganes, ki je brez njiju izpadel iz prve lige, ampak zato s prvo in drugo največjo prodajo v klubski zgodovini napolnil klubsko blagajno. Danec je v Barcelono odšel za 18, Maročan pa nekaj dni pred njim v Sevillo za 20 milijonov evrov. Z obema so pri Leganesu ustvarili kar 27 milijonov evrov dobička.
Odkril ga je čudodelec v obleki iz Seville
Tudi ob njegovem bogatem prestopu v Sevillo v začetku leta 2020 je marsikdo privzdignil obrvi, a če komu, potem njeni navijači zaupajo svojemu športnemu direktorju Monchiju, ki je v svojem prvem andaluzijskem obdobju med letoma 2000 in 2017 poskrbel za več kot 200 milijonov evrov profita na nogometni tržnici.
Monchi je glavni obraz Seville, ki v tem tisočletju navdušuje z rezultati. Uspešna je predvsem v ligi Europa, v kateri je do naslova prišla kar šestkrat, kar je rekord. Pod vse se je podpisal njen zdajšnji športni direktor.
V prvem obdobju v pisarni Seville je v orbito lansiral nogometaše, kot so Sergio Ramos, Dani Alves, Jose Antonio Reyes, Ivan Rakitić, Jesus Navas in še nekatere, klubu pa pomagal do kar enajstih lovorik. V svoji drugi seviljski epizodi je v letu in pol, odkar se je vrnil, že osvojil nov naslov v ligi Europa, poskrbel za rekordno prodajo, Monacu je le nekaj mesecev po vrnitvi v klub Francoza Wissama ben Yedderja prodal za kar 40 milijonov evrov, in očitno spet v polno zadel tudi na drugi strani nogometne tržnice.
"Boste videli, da se nisem zmotil," je Monchi govoril pred skoraj natanko letom dni, ko so bili navijači do En-Nesyrija v Sevilli podobno skeptični, kot so bili do Braithweitha v Barceloni. "Sem vam rekel, da bo tako," lahko 52-letni nekdanji vratar Seville, ki je glavni obraz njene uspešne nogometne politike v tem tisočletju, navijačem z veseljem odgovori danes. Nogometni čarovnik, ki vse spremeni v zlato, kot mu zaradi številnih uspehov v Španiji pravijo mnogi, je imel spet prav.
Ko se je lani s Sevillo razveselil zmage v ligi Europa, je skupaj z rojakoma, vratarjem Yassinom Bounoujem in napadalcem Munirjem El Haddadijem postal prvi Maročan, ki mu je uspelo kaj takega.
Prva evropska lovorika in super začetek leta 2021
En-Nesyri je najbolj vroč nogometaš v Španiji v začetku leta 2021. Najprej je v drugem nastopu v letošnjem letu s hat-trickom zablestel pri zmagi nad Real Sociedadom s 3:2, teden dni pozneje je z odločilnim golom Sevilli prinesel zmago na gostovanju pri Alavesu z 2:1, v zadnjem prvenstvenem krogu pa mu je uspel še en hat-trick. Trikrat je zadel pri zmagi nad Cadizom s 3:0 in postal prvi po Messiju in aprilu 2018, ki mu je to v španski ligi dvakrat uspelo v enem mesecu.
V zadnjih štirih prvenstvenih krogih je En-Nesyr zabil kar sedem golov, še pred tem jih je v 13. prvenstvenih nastopih dosegel pet in je zdaj na vrhu lestvice strelcev. Do konca prvenstva je še dolgo, v lovu na strelsko krono v zvezdniški družbi 23-letni Maročan ni favorit, a če pa bo uspel, bo postal šele drugi nogometaš Seville s takšnim dosežkom. V njeni zgodovini je najboljši strelec španskega prvenstva postal le še Juan Arza daljnega leta 1955.
Januarja letos sta mu uspela dva hat-tricka in postal je prvi nogometaš v španski ligi po Lionelu Messiju, ki mu je v enem mesecu uspelo kaj takega.
Štirikrat je En-Nesyr zadel tudi v ligi prvakov in je skupaj že pri 16 zadetkih v tej sezoni. Toliko jih v Španiji za zdaj ni dosegel še nihče. Kljub višini 189 centimetrov ga odlikujeta predvsem hitrost in moč. Če bi bil še nekoliko bolj učinkovit in taktično izučen nogometaš, bi lahko zadeval še veliko pogosteje, pravijo strokovnjaki, toda že zdaj so lahko njegovi delodajalci z njegovim izkupičkom zelo zadovoljni. Gol v povprečju doseže na 91 minut.
Kmalu bi moral biti še boljši
"Je še mlad in ima veliko možnosti, da napreduje. Sevilla je idealno mesto zanj," je o Maročanu povedal njegov trener Julen Lopetegui, ki po spodletelih epizodah na klopi španske reprezentance in Real Madrida v Sevilli spet vrača svoj trenerski ugled in vnovič dokazuje, da zna graditi uspehe.
Pri 23 letih En-Nesyr sicer ne spada med najmlajše, a je še dovolj mlad, da lahko močno napreduje in se še bolj približa evropski nogometni eliti. Sevilla, za katero je v 55 nastopih do zdaj dosegel 22 golov, je velik korak naprej. Če bo nadaljeval pri tem, kar počne v zadnjem času, bi utegnil narediti še večjega in oditi v kakšnega od klubov iz super težke kategorije. Real Madrid, Barcelona, PSG, Juventus, Bayern München, Manchester United, Manchester City, Liverpool, Chelsea …
Za reprezentanco Maroka je do zdaj odigral 35 tekem in dosegel enajst golov.
Za prvi gol na svetovnih prvenstvih je potreboval deset minut
Tudi selektor Maroka Vahid Halilhodžić ima z njim zagotovo velike cilje na svetovnem prvenstvu 2022, na katero se želijo Maročani uvrstiti že drugič v nizu.
Že leta 2018 je bil zraven tudi En-Nesyri in se takoj izkazal. Na zadnji tekmi skupinskega dela proti Španiji je na igrišče vstopil v zaključku tekme in potreboval le deset minut, da je zadel. Za remi z 2:2 in edino točko, ki so jo Maročani na tistem prvenstvu osvojili.
Maroko je na svetovnih prvenstvih zaigral štirikrat. Le enkrat mu je uspelo priti iz skupinskega dela. V Katarju leta 2022 bodo imeli − nikoli močnejši Maročani, veliko višje cilje, v lovu na njih pa bodo očitno lahko računali tudi na do zdaj skritega aduta. Enega redkih avtentičnih produktov maroškega nogometa, ki je na začetku leta 2021 močno zasijal.