Nedelja, 14. 11. 2021, 4.00
3 leta
Skok v športno preteklost
Nepozabno in epsko! Slovenija rajala kot v transu.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,83
5
Pred natanko 20 leti je Slovenija v Bukarešti na krilih znamenitega zadetka Mladena Rudonje remizirala z Romunijo (1:1) in si zagotovila krstni nastop na svetovnem prvenstvu v nogometu.
Zgodovina slovenskega športa premore kar nekaj čudežnih zgodb. Eno izmed njih je pred natanko 20 leti ''zakuhal'' Mladen Rudonja. V Bukarešti je 14. novembra 2001 dosegel zadetek, ob omembi katerega se Romunom še danes stemni pred očmi. Takrat je vladala nepozabna nogometna evforija, Slovenija je dihala kot eno. ''Bolj ste povezali Slovence kot politiki,'' je Katančevi četi za senzacionalni preboj na SP 2002 čestital takratni predsednik države Milan Kučan.
Še pomnite zadetek Mladena Rudonje, njegovega sploh edinega, ki ga je dosegel v državnem dresu? Čeprav je nastopil na kar 65 tekmah, se je med strelce vpisal zgolj enkrat. Ravno na deževno sredo, 14. novembra 2001. Pred natanko 20 leti. Takrat je norela vsa Slovenija, izbranci Srečka Katanca so zagrenili življenje še enemu favoritu in se po evropskem prvenstvu (2000) prvič uvrstili tudi na svetovno prvenstvo (2002).
Fotogalerija s tekme med Romunijo in Slovenijo izpred 20 let (foto Reuters):
To je bil eden od najbolj pravljičnih športnih dni, kar jih je doživela samostojna Slovenija. Pozno zvečer je proti brniškemu letališču drvelo okrog 15 tisoč navdušenih Slovencev. Vse z namenom, da pričakajo nogometne junake, jim izkažejo čast, čestitajo in si dajo duška ob zgodovinskem podvigu! Majhna Slovenija je še enkrat več pokazala, kaj vse zmore, če stopi skupaj in zaigra v slogu ''vsi za enega, eden za vse''.
V Bukarešti je bilo vse pripravljeno za romunsko zabavo
Romunski navijači so v deževnem vremenu pričakovali, da bodo njihovi ljubljenci doma premagali Katančevo četo in se uvrstili na SP 2002.
Spomnimo. Prva tekma dodatnih kvalifikacij za SP 2002 se je po neponovljivem evrogolu Milana Osterca za Bežigradom 10. novembra 2001 končala v prid Slovenije (2:1), a so Romuni na igrišču pokazali več. To je skrbelo Katančev štab, pred povratnim srečanjem so izostale glasne napovedi o slovenskem uspehu. Sinovi Drakule so pripravljali sladko maščevanje, želeli so potrditi vlogo favorita in pred domačim občinstvom proslavljati veliko zmago. V Bukarešti je bilo vse pripravljeno za romunsko zabavo, stadion Steaue je bil razprodan do zadnjega mesta. Razpoloženje je pokvarilo le vreme, saj je navijače na objektu, ki se ne more pohvaliti s prav veliko pokritimi tribunami, motil dež.
Slovenija podobno kot na prvi tekmi v Ljubljani ni mogla računati na štiri pomembne igralce. Znova je manjkala prva violina reprezentance Zlatko Zahović, odsotni so bili tudi Aleksander Knavs, Sebastjan Cimirotić in Spasoje Bulajić. Selektor Katanec se vseeno ni ustrašil izziva. Vedel je, da bi se majhni, a srčni Sloveniji lahko izšlo, če bi pokazala neprimerno boljšo igro kot v Ljubljani, za skoraj neverjetno prerokbo pa je pred obračunom v Romuniji poskrbel Cime.
Drzna napoved Cimirotića: Dal ga bo Rudonja!
Slovenija v dodatnih kvalifikacijah za SP 2002 ni mogla računati na štiri zelo pomembne igralce. Manjkala sta tudi Zlatko Zahović in Sebastjan Cimirotić.
Napadalec, ljubljenec ljubljanskega občinstva, je manjkal zaradi poškodbe, pred tekmo pa je dejal: ''Vseeno mi je, kdo ga bo zabil, lahko ga tudi Čine (dolgoletni ekonom reprezentance Igor Benčič – Čine, op. p.). Dobro, Čine ga ne bo dal, naj ga pa da Rudonja. Da, Rudonja ga bo dal.'' Tako je napovedal prulski dribler. Njegove besede so se pozlatile. Če so ga takrat poslušali igralci športnih stav, so zagotovo obogateli, saj kvota na zadetek hitronogega Primorca ni bila nizka. Nikakor, Rudonja se namreč na prejšnjih 52 tekmah v dresu Slovenije sploh ni vpisal med strelce!
Romuni so želeli na povratnem srečanju čim prej zatresti mrežo Marka Simeunovića, a jim je slovenska obramba povzročala obilico preglavic. Ostala je neprebojna. Ob bučni podpori več kot tisoč navijačev, ki so se podali na dolgo ''sveto'' pot v Bukarešto, so zdržali vse nalete ''podivjanih'' gostiteljev. V prvem polčasu tako še ni bilo zadetkov, v 55. minuti pa je Slovenija padla v delirij.
"Strelec pa, verjeli ali ne, Mladen Rudonja!"
Mladen Rudonja, ki je v izbrani vrsti skrbel za prodore po levi strani in navduševal z borbeno in nepopustljivo igro, je v državnem dresu zadel v polno šele na 53. tekmi.
''Priložnost za protinapad naših. Džoni Novak gre sam proti golu. Prednost za naše in gooooool! Gol za Slovenijo, strelec pa, verjeli ali ne, Mladen Rudonja,'' s temi zdaj že legendarnimi besedami je Igor E. Bergant, ki je tedaj na nacionalni televiziji prenašal dvoboj iz Bukarešte, pospremil zadetek, po katerem se je slovenskim navijačem zmešalo od sreče! (ogled zadetka) Rudonja je v 53. nastopu le dočakal strelski prvenec. In to na kako pomembni tekmi!
''Občutek po zadetku? To je težko opisati. Bilo je čudovito, a hkrati tudi čudno. Spominjam se spokojnega miru in dežja. Stadion je bil poln do zadnjega mesta, do tistega gola sploh ne vem, ali je kateri izmed navijačev kdaj utihnil. Potem ko sem zadel, pa je nastal molk. Ne morem opisati, kakšna tišina je bila to. Po mojem golu si lahko na stadionu slišal le še dež. Za sekundo sem prisluhnil dežju, nato pa, ker sem se želel prepričati, ali zadetek sploh velja, pogledal proti pomočniku sodnika. Ni imel dvignjene zastavice. Nato sem pogledal še glavnega sodnika, ki je že kazal na sredino igrišča. Potem pa sem začutil že soigralce, kako so mi skočili v objem,'' je pred desetimi leti, ob prvi večji okrogli obletnici znamenitega zadetka, Rudonja obujal spomine za romunski portal EVZ.
Rudonja zadel, ker je mislil, da je sodnik dosodil prekršek
Strelcu zlatega zadetka v Bukarešti je od srca čestital tudi Milenko Ačimović.
Kaj se je sploh dogajalo v 55. minuti? Džoni Novak je prodiral proti romunskemu golu, uspešno preigraval, nato pa je bil blizu kazenskega prostora nad njim storjen prekršek. Padel je na tla, a nemški sodnik Helmut Klug vseeno ni ustavljal igre. Pustil je prednost, saj se je žoga odbila proti Mladenu Rudonji, ta je bil v imenitnem položaju. Z desno nogo je natančno meril v daljši kot vratarja Bogdana Lobonta in popeljal Slovenijo v vodstvo!
Novak je dan po zlata vrednem remiju, ko je slovenska reprezentanca najprej doživela čustveni sprejem na Brniku (letalo je pristalo natanko 35 minut čez polnoč), nato pa še na dotrajanem Plečnikovem stadionu za Bežigradom poskrbel za smeh soigralcev in evforičnih navijačev. Izjavil je, kako je Rudonja dosegel zadetek, ker je mislil, da je sodnik dosodil prekršek, in streljal povsem sproščeno.
''Vesel sem, da me je romunski branilec podrl, tako da je Rudonja lahko neovirano streljal na gol,'' se je smejalo nogometašu, ki je pri Sloveniji nosil dres s pravljično številko 7. Rudonja je imel številko 13, ki pa ni bila prav nič nesrečna za Slovenijo. Povsem drugače pa so o tej vraževerni številki razmišljali Romuni …
Romunija : Slovenija 1:1 (0:0) /14. november 2001/
Stadion Steaue v Bukarešti, 30 tisoč gledalcev, sodniki: Krug, Ertl, Ehing (vsi Nemčija)
Strelca: 0:1 Rudonja (55.), 1:1 Contra (65.)
Romunija: Lobont, Contra, Miu (od 59. Mihalcea), Ghioane (od 59. Ganea), Chivu, Popescu, Sabau, Munteanu, Niculae, Mutu (od 59. Pancu), Ilie
Slovenija: Simeunović, Milinović, Vugdalić, Galić, Novak, A. Čeh, Osterc (od 90. Pavlović), Pavlin, Rudonja, Gajser, Ačimović (od 62. Sanković)Ko bo Rudonja dosegel gol, bo Katanec zapustil selektorski stolček
Kako sproščeno in veselo je bilo takrat v taboru Slovencev, ki so kljub precej hitremu romunskemu izenačenju (natančen strel Cosmina Contre z razdalje v 65. minuti) po viteškem boju zdržali do konca in se uvrstili še na drugo zaporedno veliko tekmovanje, s tem pa pripravili prvovrstno senzacijo, pričajo tudi besede selektorja Katanca.
Zadnjih 15 minut dvoboja v Bukarešti in veselje slovenskih nogometašev/navijačev:
"Pričakoval sem takšno tekmo. Bilo je jasno, da bomo morali doseči gol. Še posebej sem vesel, da ga je dosegel Rudonja. Če se malo pošalim, bom na klopi Slovenije sedel tudi na svetovnem prvenstvu, če bo seveda Rudonja to dovolil. Pred časom sem namreč dejal, da bom zapustil selektorski stolček, ko bo Rudonja dosegel gol," so se takrat iz tega, kako Rudonja ne more in ne more zatresti mreže tekmeca, norčevali že skoraj vsi. Tudi soigralci in selektor.
Slovenija je pred 20 leti utripala v ritmu nogometne evforije.
Tega pa niso počeli zaradi tega, da bi ga žalili ali pa poskušali spraviti v slabo voljo. Ne, skrbeli so le za pozitivno energijo in posnemali Primorca, veseljaka in človeka, polnega energije, ki je bil dobra duša reprezentance, eden od najbolj priljubljenih obrazov slačilnice, tudi sam se je že šalil na svoj račun.
Vsi članki iz rubrike Skok v športno preteklost, zbrani na enem mestu.
Poklicala ga je žena in dejala, da je sanjala, kako bo dal gol
Željko Milinović je bil presrečen, saj se je Slovenija uvrstila na SP 2002, ki sta ga gostili Južna Koreja in "njegova" Japonska, saj si je takrat služil nogometni kruh na Daljnem vzhodu.
''Le zakaj bi zabijal gole, če se je doslej vedno našel kdo drug. Milenko (Ačimović, op. p.) in Milan (Osterc) sta ga zabila v Ljubljani, Miran (Pavlin) je svoje naredil v Kijevu, Željko (Milinović) v Beogradu, torej bi bilo nepošteno od njih zahtevati, da nas znova rešijo. Sandija (Aleksander Knavs) ni bilo, Zlatka (Zlatko Zahović) tudi ne, torej je prišla vrsta name. Pomeril sem, ustrelil in zadel, to je vse. No, ne čisto vse. Pred tekmo me je poklicala žena in rekla, da je sanjala, da bom dal gol! Tega še nikoli prej ni storila, zdaj pa mi je zatrjevala, da je o tem povsem prepričana. Saj si ne bi upal domov, če ga ne bi dal,'' je v knjigi Gremo naprej, ki zajema podroben pregled vseh tekem slovenske nogometne reprezentance do leta 2015, besede gostobesednega strelca zadetka povzel avtor Ivo Gajić.
V Bukarešti so bile torej navzoče višje sile. Bilo je že odločeno, kdo bo junak srečanja, kdo se bo veselil krstnega gola! "Rudonja je pravi golgeter. Vsi člani reprezentance smo verjeli v njegove sposobnosti in menim, da smo zadetka veseli celo bolj kot on sam," je bil iskren soigralec, takratni obrambni steber slovenske reprezentance Željko Milinović.
Turbo Rudi zaradi hitrosti. Na igrišču, a tudi v avtomobilu.
V Romuniji je za Katančeve bojevnike stiskalo pesti več kot tisoč slovenskih navijačev.
"Vseeno je, kdo doseže zadetek. Do zdaj so drugi zadevali namesto mene, danes pa sem se jim oddolžil,'' je po dvoboju skromno dejal Turbo Rudi. Zakaj je sploh dobil takšen vzdevek? ''Moj vzdevek je imel več pomenov. Turbo niti nisem bil zaradi tega, ker sem bil hiter na igrišču, ampak tudi zaradi tega, ker sem bil hiter zunaj igrišča. V avtu,'' nam je pred leti pojasnil v intervjuju za Sportalovo rubriko Druga kariera in v njej zaupal, da je pred nogometno kariero končal srednjo šolo za avtomehanika.
''To je pravzaprav moj poklic. To sem vedno oboževal. Nikoli nisem imel svoje delavnice, niti nisem delal kot mehanik, a se mi je vedno zdelo zanimivo,'' je zaupal oče treh sinov, prav vsi se dokazujejo v nogometnem svetu.
Pomagal ni niti blagoslov romunskega patriarha
To je bil eden najbolj žalostnih nogometnih večerov v zgodovini romunskega nogometa.
Nesojeni avtomehanik z Obale je še danes nočna mora vsakega starejšega ljubitelja nogometa iz Romunije. Ob omembi priimka Rudonja bi se Romuni najraje ugreznili v zemljo, saj jih spomni na enega (naj)bolj žalostnih večerov.
Takrat so Romuni končali veličasten niz in prvič, odkar so z revolucijo končali kruto obdobje vladavine diktatorja Nicolaja Ceausescuja, ostali brez nastopa na svetovnem prvenstvu. Na vseh prejšnjih (1990, 1994 in 1998) so bili prisotni in se uvrstili vsaj v osmino finala, na SP 1994 v ZDA pa so se po nepozabni zmagi nad Argentino prebili celo v četrtfinale, kjer jim je vrata polfinala po loteriji izvajanja 11-metrovk priprla Švedska.
Slovenci so pokvarili vnaprej pripravljeno romunsko zabavo sredi Bukarešte.
Proti dvomilijonski Sloveniji so s priznanimi legionarji, ki so igrali v uglednih evropskih klubih (Cosmin Contra pri Milanu, Cristian Chivu in Bogdan Lobont pri Ajaxu, Adrian Ilie pri Valencii, Marius Niculae pri Sportingu iz Lizbone, Dorinel Munteanu pri Wolfsburgu, Adrian Mutu pri Veroni, Ionel Ganea pri Stuttgartu, Gheorghe Popescu pri Lecceju …) veljali za odkritega favorita, a se jim je zalomilo. Ni jim pomagalo niti to, da je romunski patriarh pravoslavne cerkve Teoctist pred odločilnim spopadom s Slovenijo prek lokalnih časopisov blagoslovil romunsko reprezentanco.
Romunijo še kar preganja prekletstvo Rudonje
Selektor Gheorghe Hagi, legenda
Veselje Gorana Sankovića, ki je sredi drugega polčasa okrepil slovensko obrambno vrsto.
romunskega nogometa in nekdanji zvezdnik Barcelone, je z izbranci prejel hud udarec. Izpad proti Sloveniji je označil celo rojstvo prekletstva, saj Romuni od takrat naprej sploh niso več zaigrali na svetovnem prvenstvu.
Ostali so brez udeležbe na SP leta 2006, 2010, 2014 in 2018, v nehvaležnem položaju pa so tudi v kvalifikacijah za SP 2022, kjer so pred zadnjim krogom v svoji skupini tretji. Prekletstvo še kar traja in traja. Začelo se je pred natanko 20 leti, na današnji dan, po zaslugi Turbo Rudija, ki je poskrbel za enega najlepših trenutkov v zgodovini slovenskega športa.
To je bil večer, ko se je izpolnila drzna prerokba Cimeta in še bolj neverjetne sanje gospe Rudonja. To je bil dan, ko so tekle solze sreče, Slovenija pa je postala svetovna nogometna senzacija.
Nepozabno veselje Zorana Pavlovića, Marka Simeunovića in druščine z navijači v deževni Bukarešti
Dvajset let pozneje igra Kekova četa sklepno dejanje kvalifikacij za SP 2022, te bo najverjetneje končala na četrtem mestu, v Stožicah, kjer že nekaj časa domuje tudi Rudonja, saj tesno sodeluje z novim vodstvom Olimpije, pa bo ob 15. uri gostoval Ciper.
5