Še krajša, kot je tista od kavča do televizije

Da je nogomet najbolj priljubljen šport v večini držav po svetu, je jasno že nekaj časa. Zakaj točno, ne zna povedati nihče. Absolutne resnice pri tem vprašanju ni. Študij je bilo na stotine, vsaka je prinesla odgovor, ob katerem je odločno prikimal marsikdo. Ena izmed ugotovitev je prav gotovo tudi ta, da je zelo razburljiv. Da se v nogometu marsikaj lahko spremeni v sekundi ali dveh. Da lahko nanj vsak gleda s svojimi očmi in vidi marsikaj. Najprej eno, že v naslednjem trenutku drugo. Sprva črno, potem povsem belo.

Predmet polemik so najpogosteje najboljši. Lionel Messi, na primer. Ta mali nogometni genij, o katerem je bilo napisanega in povedanega že ogromno. Vse in še več. Prav uvodna tekma za mnoge najboljšega v zadnjem desetletju na letošnjem svetovnem prvenstvu je v marsičem potrdila tezo o spremenljivosti nogometnega trenutka.

Zvezdnik Barcelone naj bi letos v klubskem dresu načrtno igral le toliko, kot se mu zdi potrebno, da bo v Braziliji spočit Argentince popeljal do svetovnega naslova in za vse večne čase zaprl usta tistim, ki govorijo, da, dokler ne bo svetovni prvak v reprezentančnem dresu, v debatah o najboljšem vseh časov za njegovo ime ni prostora.

Proti Bosni in Hercegovini je vse do sredine drugega polčasa deloval tako, kot je v zadnjih nekaj mesecih. Zamisli, ki jih je imel v glavi, ni znal spremeniti v delo. Izgubljal je žoge, napačno podajal in bil bleda senca samega sebe. Bil je takšen, kot smo ga v zadnjih mesecih vajeni v klubskem dresu.

"Z njim je konec," si je takrat verjetno mislil marsikdo, naredil križ čez argentinskega zvezdnika in hitro nabiral misli, s katerimi bo v družbi načel debato o Messiju, kakršen je bil nekoč, in takšnem, kakršnega gledamo danes. Potem je napočil Argentinčev trenutek genialnosti. Vzel je žogo v svoje noge, z eno potezo osmešil dva nasprotnikova branilca, ki sta se spotaknila drug ob drugega, z drugo udaril po žogi in jo neubranljivo spravil za hrbet nasprotnikovega vratarja. Športna poezija v režiji enega največjih mojstrov nogometne žoge.

"On je nogometno božanstvo," je verjetno izustil isti človek, ki je le trenutek pred tem argentinskega zvezdnika blatil. In tako je Messi v delčku sekunde spet postal najboljši, najhitrejši, najbolj učinkovit … V trenutku je prehodil pot od bedaka do junaka. Ta je v nogometu pogosto krajša od tiste, ki jo navijač prehodi od kavča do televizijskega sprejemnika. In velja za obe smeri. O tem bo marsikaj znal povedati Iker Casillas, brez dvoma.