Rok Plestenjak

Sreda,
8. 10. 2014,
9.00

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Vladimir Petković slovenska nogometna reprezentanca Švica Ljudski vrt

Sreda, 8. 10. 2014, 9.00

8 let, 7 mesecev

Sarajevčan s švicarskim srcem že osvojil Ljudski vrt

Rok Plestenjak

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Novi selektor švicarske reprezentance Vladimir Petković je obul velike čevlje, saj je nasledil Ottmarja Hitzfelda, enega najboljših evropskih trenerjev zadnjih desetletij. Ljudski vrt pozna odlično.

V četrtek bo na mariborskem štadionu gostovala Švica. Sestavlja jo kopica zvezdnikov, članov evropskih klubskih velikanov, trenersko paličico pa usmerja 51-letni selektor Vladimir Petković, ki se še uvaja in čaka na prvo zmago. Ko je po svetovnem prvenstvu v Braziliji vskočil na prazno mesto, saj se je v poslovil Ottmar Hitzfeld, se je znašel pred največjim izzivom v karieri. Kako zahtevno bo, je pokazala že prva tekma v kvalifikacijah za EP 2016, ko je pred domačimi gledalci v Baslu izgubil proti Angliji z 0:2. Zdaj bo poskušal zapravljeno nadoknaditi na Štajerskem in v švicarsko slačilnico spet naseliti dobro voljo.

Kdo je sploh novi švicarski selektor?

Prihaja z območja nekdanje Jugoslavije, pred 51 leti se je rodil v Sarajevu, življenje pa ga je nekajkrat tesno povezalo tudi s Slovenijo. Kot nogometaš, najraje je igral v zvezni vrsti, ni nikoli izstopal do te mere, da bi v jugoslovanskem prvenstvu prestopil mejo nadpovprečnega igralca. Zvezdniške vloge ni doživel. Pri Sarajevu se je dolgo časa iskal, a ni našel poti, kako si utrditi mesto v začetni postavi. V šampionski sezoni 1984/85, ko je Sarajevo še zadnjič postal jugoslovanski prvak, je odigral le dve tekmi. Za eno sezono je skočil tudi v Koper in v drugi jugoslovanski ligi za kanarčke prispeval štiri zadetke, a žal nato z njimi tudi izpadel. Nato pa se je odločil za drzen in pogumen korak, ki mu je spremenil življenje.

S 24 leti je odšel v Švico in izkoristil priložnost, saj je ravno takrat prenehal veljati zakon, da se lahko nogometaši podajo v tujino šele z 28 leti. Prispel je v Švico in se zaljubil v državo, kjer je vse urejeno, banke pa zaščitene kot ruski medvedi. Po kratki izkušnji s tretjeuvrščenim Sionom, kjer ni dobil resnejše priložnosti, ni več igral za najmočnejše klube. Največ zadetkov je podaril navijačem v dresih nižjeligaških klubov Chur, Bellinzona in Locarno.

V Rimu osvojil pokal in postal "doktor", nato ga je nasledil Reya

Trenersko paličico je začel vihteti s 34 leti, navduševal z Bellinzono v nižjih ligah, jo nato pripeljal do velikega finala pokalnega tekmovanja in najmočnejše švicarske lige, nato pa je prejel ponudbo, ki je ni mogel zavrniti. Za svojega trenerja ga je izbral Young Boys, eden največjih švicarskih klubov. Končno je dosegel zvezde, njegovo ime se je v Švici izgovarjalo z vedno večjim spoštovanjem. Švicarski potni list je prejel leta 2002. Z bernskim klubom je postal podprvak, ponudbe so začele deževati tudi iz tujine. Izbral je Turčijo, a se ni preveč obnesel pri Samsunsporju. Nato se je na kratko, le za nekaj tednov ustavil pri Sionu, poleti pa ga je vrgla s stola prošnja rimskega Lazia, če bi poprijel za delo in vrnil sinjemodre v italijanski vrh.

Navdušeno je prikimal in v italijanski prestolnici doživel vrhunec kariere. Novinarje je presenetil z odličnim italijanskim jezikom, kar pa ne čudi, saj je Petković izjemno nadarjen za tuje jezike in jih uporablja kar šest (angleški, francoski, nemški, španski, italijanski in ruski), če ne štejemo še tistih, ki so nastali na pogorišču nekdanje Jugoslavije. Pri Laziu so mu šli na roko rezultati, priigral je Evropo in osvojil pokalno lovoriko, in se v Rimu zadržal skoraj dve sezoni. Novinarji so ga spoštljivo ogovarjali z vzdevkom "doktor". V evropskih tekmovanjih je izločil tako Muro 05 kot tudi pozneje v skupinskem delu lige Europa Maribor, nato pa zaradi rezultatske krize in jeze predsednika Claudia Lotita v pravcati komediji zmešnjav ostal brez dela.

Kaj se je zgodilo? Sarajevčan je konec leta 2013 sklenil dogovor s švicarsko krovno zvezo, ki je iskala naslednika za Hitzfelda za obdobje po svetovnem prvenstvu v Braziliji. Ko je za to izvedelo vodstvo rimskega kluba, je bilo hitro konec simpatij. Lazio se je odrekel Petkoviću. Očital mu je, da je prehiteval dogodke ter ni spoštoval dogovora, napisanega v pogodbi. Zapeli so sodni mlini, v klubu je vladal kaos, raztreseno ekipo pa je v začetku leta 2014 prevzel slovenski zamejec Edoardo Reya.

Čez nekaj tednov so Petkovića tudi uradno odslovili, sarajevski Hrvat pa se je lahko začel v Švici pripravljati na delo, ki ga čaka na klopi, prepolni znanih in obetavnih imen. Zanimivo je, da ni prvi hrvaški strokovnjak, ki bo vodil švicarsko reprezentanco. Pred davnimi leti je na pomembnem stolčku v Švici sedel "trener vseh trenerjev" Miroslav Ćiro Blažević, ki se je podobno kot Petković rodil v BiH.

Kvalifikacije začel s porazom proti Angliji

Njegov predhodnik Hitzfeld je zadnjo tekmo na švicarski klopi končal skoraj v solzah. Po dramatičnem, a častnem porazu v osmini finala proti Argentini, ki je nato zaigrala v velikem finalu, so ga obšla močna čustva. Hitzfeld je končal pot pri švicarski reprezentanci z bolečim porazom proti gavčem, Petković pa je na svoji prvi kvalifikacijski tekmi moral čestitati za zmago starejšemu angleškemu stanovskemu kolegu Royu Hodgsonu.

Dvoboj v Baslu je pred mesecem dni izgubil proti trem levom z 0:2. "Bili smo boljši, imeli prevlado, zaslužili bi si vsaj točko," je povedal po tekmi, na kateri so Švicarji igrali, Angleži pa dosegali zadetke. Natančneje, dosegli dva zadetka. "Oktobra bomo pokazali, da znamo tudi zmagovati," si je v mislih že vpisal šest novih točk. Tri so bolj ali manj že rezervirane, saj se bo Švica po tekmi v Mariboru pomerila s skromnim San Marinom, za zmago nad motivirano Katančevo četo pa se bo moral dobro potruditi.

Shaqiri in Inler ne igrata redno v klubu

Na roko mu gre dejstvo, da je v Ljudskem vrtu že dvakrat gostoval in obakrat prepričljivo zmagal. A takrat je bil trener Lazia, zdaj pa je selektor. "Morda pa je moja usoda, da moram najprej malce trpeti zaradi porodnih krčev," je razmišljal Petković, ki od izbrancev v četrtek v Mariboru pričakuje, da bodo na igrišču pokazali več želje in užitka kot proti Angliji, več tvegali v igri in bili bolj zbrani v obrambi. "Moramo si zaupati," opozarja nekdanji napadalec Kopra, ki v švicarski izbrani vrsti računa na izjemne igralce.

Zastopajo barve številnih slovitih klubov, prevladujejo nemški, a tudi mnogi asi med njimi nimajo zagotovljenega mesta v začetni enajsterici, tako da trpi njihova minutaža. S takšno težavo se denimo spopada najbolj nevaren nogometaš Xherdan Shaqiri, tudi Gökhan Inler pri Napoliju ni v bajni formi, saj pogosto obtiči na klopi. Petković je prepričan, da to ne sme predstavljati prevelike težave in lahko Švica ohrani vlogo favorita za neposredno napredovanje. Če mu bo v četrtek spodletelo proti Katančevi četi, se bo položaj resno zapletel. Takšna je tudi želja nogometne Slovenije ...