Peta zvezdica potrjena za Bežigradom

Maribor je v ''sanjski'' sezoni 1999/2000 premešal karte evropskim velikanom in se uvrstil v skupinski del lige prvakov. ''Takrat smo največ časa preživeli v karantenah. Na domače tekme smo hodili kar iz Zreč,'' se napornega ritma, ki pa je prinašal rezultate, spominja Simon Sešlar. ''Takrat smo imeli takšno ekipo in tako dobro igro, da smo imeli v domačem prvenstvu prednost že takrat, ko smo stopili na igrišče. Tekmeci so nas zelo spoštovali, ogromno tekem smo v našo prid rešili že v uvodnih 15 minutah,'' dodaja nekdanji reprezentant, ki je po nepozabni sezoni kmalu naletel na razočaranje. Navijači so pričakovali nadaljevanje pravljice, a je nekoliko spremenjeno zasedbo, na začetku sezone jo je še vodil Matjaž Kek, kmalu ''streznilo'' hitro slovo iz Evrope. Mariborčane je izločil prvak Moldavije, Zimbru. Poraz na gostovanju z 0:2 se je izkazal za prevelikega. ''V Moldaviji so bili ekstremni pogoji za igro, tako zaradi pripravljenosti zelenice kot vročine. Imeli smo navidezno premoč, a vseeno izpadli. To je bilo veliko razočaranje, po njem pa smo se tisto sezono kar mučili v domačem prvenstvu. Na vrhu je bilo zelo tesno, na koncu pa smo v zadnjem krogu reševali zamujeno in se veselili naslova. To je bilo za navijače še bolj sladko,'' nam je zatrdil Celjan, ki je v dresu Maribora prebil tri ''šampionske'' sezone (od 1999/00 do 2001/02), nato pa se vrnil v ''knežje mesto''.

Mariborčane je do pete (zaporedne) zvezdice popeljal hrvaški strateg Ivo Šušak, ki je tik pred zaključkom jesenskega dela nasledil Keka. Ekipa, ki se je zapisala v zgodovino s prebojem v skupinski del lige prvakov, se je počasi poslavljala. Odšli so Dejan Djuranović, Kliton Bozgo, Dalibor Filipović, malce kasneje tudi Marinko Galić in Ante Šimundža. ''Kar nekaj časa smo sestavljali mozaik, pod vodstvom novega trenerja ni bilo stalnosti kot sezono poprej. Je pa prišlo mnogo novih in mladih igralcev, ki so razširili kader in prinesli tisto, kar nam je manjkalo. Daljšo klop, saj je v sezoni 1999/00 preveliko breme padlo na pleča 13, 14 igralcev,'' je poudaril Sešlar. Dragocenega remija za Bežigradom, ki je Mariboru po dramatični poslastici zadnjega kroga zagotovil naslov, se spominja z nasmeškom. ''Olimpija je takrat res dobro igrala. Borba za naslova je bila napeta do konca. Štadion je bil poln, po dolgem času je bilo čutiti evforijo pred odločilno tekmo, kar je bilo zagotovo dobro za slovenski nogomet. Olimpijo je vodil Prašnikar, ki nas je dobro poznal, v napadu je imel Cimerotića in Rakovića, ki sta bila v najboljših letih. To je dvoboju za Bežigradom prineslo še dodatno draž. Osvojili smo točko in ubranili naslov. Slavje je bilo nepopisno,'' je še dodal zvezni igralec in se nam zahvalil, da smo mu obudili prelepe spomine.