Od D.J. Keka do Kralja Matjaža

Nogometno pot je nekdanji branilec, ki se je nemalokrat vpisoval med strelce po strelih od daleč, začel v Mariboru in hitro debitiral v članskem moštvu, ki je takrat igralo v drugi jugoslovanski ligi. Ko je bil star 23 let, se je preselil v Avstrijo. Za Spittal je v drugi ligi igral štiri leta, nato pa odšel v GAK, pri katerem je ostal šest let. Ko je bil star 33 let, se je vrnil v Maribor. Čeprav je imel nemalo težav s poškodbami in prestal kar nekaj operacij, je nogomet igral do 38. leta. Vmes je enkrat, na prijateljski tekmi proti Cipru leta 1992, nastopil tudi v dresu Slovenije. Upokojil se je leta 1999, ravno pred sezono, ko so vijoličasti zabeležili največji uspeh v zgodovini kluba in se prebili v ligo prvakov. Pri zgodovinski sezoni je kljub temu sodeloval. Takoj je namreč presedlal med trenerje in postal pomočnik glavnega trenerja vijoličastih Bojana Prašnikarja. Slednji je moral kljub velikemu evropskemu uspehu še pred koncem sezone zapustiti mariborsko klop. Nasledil ga je prav Matjaž Kek in moštvo popeljal do konca sezone ter osvojil naslov državnega prvaka. A bil je le začasna rešitev. Po koncu sezone je trenersko mesto zavzel Hrvat Ivo Šušak. V Ljudski vrt se je spet vrnil v sezoni 2001/02, ko je bil spet pomočnik Prašnikarju, sezono za tem pa še drugič dobil priložnost v vlogi prvega trenerja. Maribor je popeljal do novega naslova prvaka, čeprav so imeli vijoličasti vmes že enajst točk zaostanka za prvim mestom. V sezoni 2003/04 Mariboru ni uspelo osvojiti naslova prvaka, navijači so bili vse bolj nezadovoljni in Kek je moral že na začetku nove sezone zapustiti mariborsko klop. V spomin so se vtisnili neljubi dogodki, ko so mariborski navijači vdrli v klubske prostore in zahtevali, da odide. Potem se je posvetil delu z mlajšimi selekcijami in bil nekaj časa selektor Slovenije do 15 in 16 let. Februarja leta 2007 je nekoliko presenetljivo postal selektor članske selekcije in nasledil Branka Oblaka. Začetki na klopi Slovenije niso bili najbolj spodbudni, takratni predsednik Nogometne zveze Slovenije Rudi Zavrl je že pripravljal zamenjavo, a je Kek obdržal službo, kar se je izkazalo za še kako dobro potezo. Slovenija je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2010 predvsem v drugem delu blestela in igrala najboljši ter najbolj moderen nogomet v svoji zgodovini in se prebila na zaključni turnir, na katerem se je pokazala v dobri luči, zabeležila prvo zmago na velikih tekmovanjih in le za las ostala brez uvrstitve v osmino finala.

Od D.J. trenerja, kot so ga mnogi poimenovali zavoljo tega, ker je pred leti krajši čas opravljal vlogo glasbenega opremljevalca, se je v očeh mnogih prelevil v nacionalnega junaka. Nekateri so mu nadeli kar vzdevek Kralj Matjaž, po junaku ljudskih pripovedk. A po velikih uspehih je prišel padec. V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2012 so bili rezultati slabši od pričakovanj in na NZS so se ob koncu ciklusa odločili za menjavo na selektorskem stolčku. Kek je reprezentanco zapustil po skorajda petih letih in v tem času postal rekorder po številu tekem (49) in zmag (20) na njeni klopi. Zadnjo je zabeležil v zadnji tekmi na klopi Slovenije proti Srbiji v Ljudskem vrtu. Selektorsko klop je zapustil v slogu, javnost je bila na njegovi strani. Z uspehi, enostavnostjo in preudarnim nastopanjem v javnosti je ljudem prirasel k srcu. Prav zagotovo bo prej ali slej, vsaj v očeh javnosti, spet favorit v boju za selektorsko mesto.