Sreda, 25. 11. 2020, 17.35
3 leta, 12 mesecev
Žalostna novica iz Argentine
Črn dan za svetovni šport. Umrl je Diego Maradona.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,49
18
Manj kot mesec dni po svojem 60. rojstnem dnevu je umrl eden najboljših nogometašev vseh časov, verjetno pa človek, ki je imel največji vpliv na nogometno igro v njeni zgodovini, Argentinec Diego Armando Maradona.
Diego Maradona je zaradi zastoja srca umrl na svojem domu v Tigreju blizu Buenos Airesa, kjer je okreval po operaciji možganov, ki jo je imel v začetku meseca, so zapisali pri argentinskem dnevniku Clarin, ki je svetovno javnost kot prvi obvestil o smrti enega največjih imen v zgodovini svetovnega športa.
Posnetki pred domom pokojnega Diega Maradone po objavi njegove smrti:
Maradona velja za enega od najboljših nogometašev vseh časov. Vrhunca njegove bogate nogometne poti sta dva, oba imata pomembno mesto v športni zgodovini.
Eden in največji je zagotovo argentinska reprezentanca in svetovno prvenstvo 1986 v Mehiki, kjer je v eni najboljših, če ne najboljši individualni predstavi v zgodovini svetovnih prvenstev Argentino popeljal do njenega drugega, zadnjega naslova svetovnega prvaka.
Nepozabna je predvsem četrtfinalna tekma proti Angliji, na kateri je v petih minutah poskrbel za dva izmed najbolj opevanih golov v nogometni zgodovini. Za Božjo roko, o kateri je bilo napisanih na tisoče zgodb, in uradno najlepši gol v zgodovini svetovnih prvenstev.
Gola na nepozabni tekmi proti Angliji leta 1986:
V Neaplju je v sedmih letih postal bog
Nogometno pot je začel pri Argentinos Juniors leta 1976, se potem leta 1981 preselil v Boca Juniors, od koder ga je pot prvič vodila v Evropo. V Barceloni je zdržal le dve leti, potem pa odšel v Napoli, kjer je povzročil pravcato evforijo, si v Neaplju za večne čase pridobil status božanstva in poskrbel za svoj drugi nogometni vrhunec. Napoli, ki je bil pred njegovim prihodom avtsajder, je z njim v glavni vlogi osvojil dva naslova italijanskega prvaka v nikoli močnejši italijanski ligi, takrat najboljšem nogometnem tekmovanju na svetu, popeljal pa ga je tudi do zmage v pokalu UEFA leta 1989.
Neapelj je zapustil leta 1991, potem še eno leto igral za Sevillo, nato pa se leta 1993 vrnil v Argentino in tam igral za Newell's Old Boys in Boca Juniors, leta 1997 pa končal nogometno pot, potem ko so ga še tretjič ujeli pri jemanju nedovoljenih poživil. Njegova kariera je bila prežeta s številnimi vrhunci in padci. Zapletal se je v takšne in drugačne incidente na igrišču kot tudi zunaj nogometnih zelenic. Ni skrivnost, da se je vrsto let bojeval z odvisnostjo od kokaina, pozneje pa tudi od alkohola, s katerim je imel težave tudi v zadnjem obdobju.
Kot trener se ni izkazal, je pa Argentino popeljal na SP
Po koncu nogometne poti se je podal v trenerske vode, v katerih pa ni bil niti približno tako uspešen, kot je bil kot nogometaš. Največji pečat je pustil na klopi Argentine, ki jo je vodil med letoma 2008 in 2010, z njo pa nastopil na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki, kjer so Argentinci v četrtfinalu proti Nemcem izgubili z 1:4.
Pred zdravstvenimi težavami, ki so ga napadle v zadnjem času, je bil trener argentinskega prvoligaša Gimnasie La Plate, na klop katere je sedel oktobra lani. Pred tem je v Mehiki vodil tamkajšnjega drugoligaša Doradosa, bil kratek čas sodelavec beloruskega prvoligaša Dinama Bresta, delal pa je tudi v Združenih arabskih emiratih.
Fotografija izpred dveh tednov, ko je zapustil bolnišnico v Buenos Airesu.
Bil je večji od nogometa
Maradone zgodovina ne bo pomnila samo po nogometnih dosežkih, ampak tudi po karizmi in kultu, ki ga je okoli nje, hote ali nehote, zgradil. Tudi s svojimi političnimi nazori. Levičar ni bil samo na nogometnih, ampak tudi na političnih igriščih, kjer se je odkrito spogledoval z ideologijo komunizma in bil goreč podpornik nekdanjega kubanskega politika Fidela Castra, izrazita pa je bila tudi njegova naklonjenost nekdanjemu argentinsko-kubanskemu revolucionarju Cheju Guevari.
Ni dvoma, da je Maradona na nogomet in šport nasploh vplival zelo močno, o čemer pričajo tudi številni filmi, pesmi in knjige, ki so bili posneti in napisani o njem, pa tudi marsikaj drugega. Med drugim so mu v Buenos Airesu njegovi največji oboževalci postavili celo cerkev, ga imenovali za boga, koledarsko leto pa od njene ustanovitve štejejo od njegovega rojstnega dneva. Letos se je to na žalost zgodilo zadnjič …
Manu Chao prepeva o njem v filmu Emirja Kusturice o Diegu Maradoni iz leta 2008:
18