Nesojeni Slovenec Maroh si ne bo premislil

Začetek leta 2009 je bil odet v skrivnostne barve. Novica o ''lovu'' NZS na nemškega Slovenca, ki je takrat branil barve drugoligaškega kluba iz Nürnberga, se je sprožila kot strela z jasnega. Na Bavarsko so se podali tedanji predsednik NZS Rudi Zavrl, sekretar Boštjan Gasser in selektor Matjaž Kek, s seboj pa prinesli še simbolično darilo - sveži dres slovenske reprezentance. Kandidata, zaradi katerega so se odpravili na sever, je bilo potrebno prepričati, da bi sprejel vpoklic v slovensko izbrano vrsto. Tudi v primeru, če bi na njegov naslov priromala razglednica s podpisom mlade nemške izbrane vrste. Pogovor je obrodil sadove in Dominic Maroh se je znašel na pripravah Kekove čete. Ko so ga od prvenca delili le še milimetri, pa so se vmešale težave z zdravjem.

Odločitev je dokončna

Poškodba rame je preprečila nastop na prijateljski tekmi v Belgiji, bolečine v prsnem košu so ga oddaljile od kvalifikacijskih dvobojev s Češko in Severno Irsko ... Na koncu pa ni zatajilo zdravje, temveč kar njegova odločitev. Sporočil je, da se želi potegovati za mesto v nemški izbrani vrsti in slovenskemu izzivu namenil poslovilno besedo. Za vse večne čase? ''Da. Odločitev je dokončna in zagotovo si ne bom premislil. Moj največji cilj je obleči dres nemške reprezentance. Kaj naj povem drugega, kot da imam rad svojo državo,'' je Sportalu zatrdil 24-letni branilec Nürnberga, sin slovenskega očeta in nemške matere, rojen pred 24 leti v Nürtingenu. Sam bi se opisal kot Nemec z nekaterimi dobrimi slovenskimi lastnostmi, ki mu jih je pripisoval tudi selektor Kek: ''Zelo dober trener z izjemnim značajem. Je strog, a tudi pravičen. Če daš vedno vse od sebe, se do tebe vede kot pravi prijatelj,'' je opisal Mariborčana, ki je pomagal popeljati največje slovensko nogometno bogastvo na svetovni oder.

V srcu bolj Nemec kot Slovenec

Trenutkov, ko je prvič delil slačilnico s slovenskimi reprezentanti, se spominja z nasmehom. Čeprav mu je bil slovenski jezik tuj, je večina soigralcev znala angleško, nekateri izmed njih tudi nemško. ''Jezik ni bil večja ovira, čeprav sem se v prvem trenutku, ko sem se znašel med igralci, počutil nekoliko čudno. A Slovenci so bili vsi po vrsti prijazni in ustrežljivi. Zelo sem bil vesel, ko so se kasneje uvrstili na svetovno prvenstvo,'' je dejal Maroh, ki mu zaradi nastopa Kekove čete na jugu Afrike ni bilo pretirano žal.

Čeprav je leta 2009 zamudil priložnost, da bi vstopil na slovenski vlak, ki je z vztrajnimi pospeški drvel proti končni južnoafriški postaji. Zaradi izjemne konkurence v Elfu se poraja logično vprašanje, ali bo v prihodnosti še kdaj tako blizu nastopu na največjem dogodku, o katerem sanja vsak nogometaš. ''Res mi ni bilo žal. Odločitev je bila dokončna. In moja. V mojem srcu sem se pač počutil bolj Nemca kot pa Slovenca. Mi je pa všeč, kako napreduje slovenska reprezentanca.'' Med nogometaši, ki na dresu nosijo podobo Triglava, najbolj spoštuje vratarja Samirja Handanoviča. ''Rad bi ga videl braniti v bundesligi,'' je izrazil željo, ki bi lahko bila v (daljni) prihodnosti tudi uslišana, saj je bilo s strani Bayerna že nekajkrat zaznati neuradno zanimanje za samozavestnega Ljubljančana.

Navdušen nad Brečkom in Novakovičem

Dominic se je z Nürnbergom iz druge lige povzpel med najboljše, na poti v bundesligo pa v kvalifikacijah izločil prav Prašnikarjev Energie Cottbus. Minulo sezono je kronal z izvrstnim dosežkom, šestim mestom. Zaradi povečane konkurence v ožjem delu obrambe, poleg Pera Nilssona in Andreasa Wolfa se je priključil še Philipp Wollscheid, je kmalu izgubil mesto v začetni postavi in vknjižil le osem nastopov. ''To je bilo res težko obdobje, saj sem upal, da mi bo trener namenil več priložnosti. A ekipa je izvrstna, dosegli smo krasno uvrstitev, zato nisem slabe volje. Prvi cilj v novi sezoni bo, da odigram več tekem. V Nürnbergu mi je res lepo. Tu so dobri soigralci, odlični pogoji in fantastični navijači. Bomo videli, kaj se bo zgodilo,'' je zaupal nesojeni slovenski reprezentant, ki je po izteku minule sezone prejel nekaj ponudb, a je sklenil, da bo ostal na Bavarskem. Pri klubu, ki je maja praznoval 111. rojstni dan.

Če se je že izognil pripravam slovenske izbrane vrste, se v nemškem prvenstvu pogosto sreča z nekaterimi legionarji. ''Ko igramo s Kölnom, z Novakovičem in Brečkom vedno malce poklepetamo. Oba sta zelo prijazna, njuna vloga v Kölnu pa je zelo pomembna.'' Kritike na račun najboljšega strelca ''kozličkov'' in tretjega strelca bundeslige, ki so lansko jesen preplavile Slovenijo, so ga presenetile. ''Nova je dosegel veliko zadetkov. In vsak napadalec ima lahko kdaj pa kdaj tudi slabe dni, tako da me kritike presenečajo,'' je pristavil. Visoko mnenje ima tudi o Mišu Brečku. ''Obožujem njegov slog. Zelo je hladnokrven, njegove podaje pa imajo oči,'' se je izrazil v nogometnem žargonu. Kot otrok je na Ptuju, kjer živi njegov stric, prebil veliko časa, v zadnjih letih, ko se je prelevil v resničnega nogometnega profesionalca, pa si obiskov ni mogel več privoščiti. ''Urnik je natrpan s treningi in tekmami. Upam, da bo za obiske več časa po koncu kariere.''