Najprej se je zjokal, potem se je zazrl v prihodnost

Ravno ko je začel živeti sanje, zabijal gole v prvi švicarski ligi in se prebil tudi do reprezentance, se je poškodoval. Bilo je konec oktobra lani, ko si je poškodoval koleno. Odsoten je bil kar pol leta in se spomladi vrnil na zelenice. Pred to sezono je načrtoval, da se bo v dresu St. Gallena, ki je v zadnjih letih hit švicarske lige, vrnil na stare tirnice, a potem spet šok. Sredi septembra je postalo jasno, da je obnovil poškodbo, zdaj ga spet čaka večmesečno mukotrpno okrevanje in mirovanje. ''Tako pač je in s tem se moram sprijazniti. Težko je reči, ali sem naredil napako in se prehitro vrnil, ali je bila operacija slaba, ali pa je bilo kaj drugega. Niti ni pomembno. Preteklosti ne morem spremeniti, zdaj gledam le naprej. Da okrevam in se zdrav vrnem nazaj,'' pravi Džengis Čavušević, ki je v nadaljevanju natančneje opisal kalvarijo, ki ga je doletela.

V hipu se je vrnil na začetek

''Po hudi poškodbi, ki me je doletela pred letom dni, sem okreval. Odigral sem nekaj tekem in se vrnil. Prihajal sem na staro raven, potem pa se najprej poškodoval v začetku avgusta. Bilo je na tekmi proti Sionu, ko sem po 70 minutah igre začutil bolečino v kolenu. Pregledi so pokazali, da imam malce načeto križno vez, a zdravniki so se odločili, da operacija ni potrebna. Potem sem se po mesecu dni vrnil in odigral 60 minut na prijateljski tekmi proti Wackerju Innsbrucku. Ni bilo nobenih težav. Sledil je reprezentančni premor in s trenerjem sva se odločila, da v želji po prepotrebnih minutah igre odigram tekmo za drugo ekipo. Zaigral sem in že po desetih minutah je v kolenu, ne da bi se zgodilo karkoli konkretnega, počilo. Isto koleno, ista poškodba. Takoj sem vedel, da je nekaj hudo narobe,'' se spominja 25-letni napadalec.

''Težko opišem, kako sem se počutil. Bilo mi je zelo težko. Pol leta sem se trudil, garal za povratek na zelenice, se vrnil, počasi ujemal staro formo, potem pa se spet poškodoval in se vrnil na začetek. Najprej sem se zjokal, dal iz sebe vse, kar sem čutil, potem pa se že zazrl v prihodnost in začel razmišljati le o tem, kje bom operiran, kako bom okreval,'' je opisal Ljubljančan, ki je v reprezentanci Slovenije pod vodstvom zdaj že nekdanjega selektorja Slaviše Stojanovića debitiral na tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014 proti Albaniji v Tirani. Tik pred prvo poškodbo, ki ga je doletela dva tedna pozneje. Zdaj se s podobno kalvarijo žal ukvarja še drugič v letu dni.

Bilo je težko takrat, težko je tudi zdaj

''Zdaj mi je po eni strani morda malce lažje, ker vem, kaj me čaka. Vem, na kaj moram biti pozoren. Je pa po drugi strani psihično naporno, saj se ponavlja nekaj, kar sem že dal skozi. Ni bilo lahko prvič, ni lahko niti drugič, a sem optimist in verjamem, da se bom vrnil. Če bi rekel, da se ne bom, ne bi bil pravi športnik. Sem tak, da se nikoli ne predam. Tudi zdaj se ne bom,'' je prepričan nekdanji nogometaš Domžal, ki se je v Švico podal pred tremi leti in pol.

Za dodaten motiv po okrevanju in ponovnemu vračanju k zabijanju golov so poskrbeli tudi pri St. Gallenu. V klubu, ki letos igra tudi v ligi Europa, Čavuševiću stojijo ob strani. ''Res sem lahko vesel, da je tako. V vseh pogledih. Najlepši primer, da je temu tako, je povezan s podaljšanjem pogodbe. O tem smo se pogovarjali že dlje časa, a se nismo usedli in je podpisali, potem pa sem se poškodoval. Kljub temu sem podaljšal pogodbo za nadaljnji dve leti, za nameček pod povsem enakimi pogoji, kot smo se pogovorili pred poškodbo. Nekaj, kar je v današnjem profesionalizmu pravcata redkost. Tudi zato sem toliko bolj motiviran, da se vrnem ter se klubu z zadetki in dobrimi igrami oddolžim za vse zaupanje, ki mi ga izkazuje,'' si je zaželel izkušeni napadalec, ki se je pred kratkim vrnil v Slovenijo, kjer bo pod budnim očesom priznanega fizioterapevta Khalida Nassifa, ki že vrsto let sodeluje z najboljšimi slovenskimi atleti in tudi nogometaši, opravil glavni del rehabilitacije.

Nikoli se ne bo predal

''Delam naporno in zavzeto, a bom naredil vse, da bo s kolenom vse v najlepšem redu. Tako kot mora biti. S povratkom ne bom prehiteval. Ko bodo zdravniki rekli, da sem nared za igro, bom raje počakal še nekaj časa, potem pa se vrnil,'' je napovedal in za konec dodal: ''Z odgovorom na vprašanje, kako dober bom lahko, se sploh ne obremenjujem. Bom zabijal gole in podajal, ni niti najmanj pomembno. Ponosen sem na vse, kar sem dosegel, in na to, da sem do tega prišel zgolj z lastnim trudom. Zdaj si želim, da bi bil ponosen tudi na to, da bom vsem dokazal, da se lahko dvakrat vrnem po tako zelo hudi poškodbi. Ni lahko, a se ne bom predal. Nikoli!'' Za konec lahko dodamo, da se željam po čimprejšnjem in predvsem čimboljšem okrevanju pridružujemo tudi mi. Fant, ki ga je v preteklosti že večkrat marsikdo odpisal, se je do naslovih vlog prebil po stranskih, veliko težjih poteh od nekaterih njegovih vrstnikov, a dokazal, da se da. Žal v zadnjem času ni imel sreče, a verjame, da bo v prihodnosti drugače. Če kdo, potem si prav on zasluži naklonjenost Fortune.