Na vrata lige prvakov je potrkal, bo tudi na reprezentančna?

Ko je pred tremi leti kot mlad, 18-letni, seveda zelo obetavni mladenič prišel v Ljudski vrt, je sprva igral pomaknjen bolj proti nasprotnikovemu golu. Seveda po desni strani. Potem je storil, vsaj na igrišču, nekaj korakov nazaj in se preselil na desni bok. In začel igrati vse bolje in stopnjeval formo. Vse do te sezone, ko spada med najboljše posameznike Maribora. Kluba, ki spet opozarja nase v Evropi in bo še drugič zapored naskakoval preboj v ligo prvakov. Lahko bi rekli, da igra v reprezentančni formi in le vprašanje časa je, kdaj se bo nanj spomnil tudi selektor Srečko Katanec. V obrambi zanesljiv, v napadu zelo prodoren in nemalokrat tisti, ki skrbi za podaje, po katerih Mariborčani prihajajo do velikih priložnosti. "Trudim se po svojih najboljših močeh. Trdo treniram in vselej dajem vse od sebe. Verjamem, da trener to vidi, podobno velja za navijače. Težko govorim, ali sem boljši, kot sem bil, ali ne. Jasno je, da sem iz leta v leto izkušenejši. O tem ni dvoma. Tudi bolj samozavesten sem, a o tem, ali sem boljši, ne bi govoril. Rekel bom le to, da verjamem, da bom v prihodnosti še boljši. Prostora za napredek je še veliko,'' pravi Martin Milec.

Selektor bi izpolnil otroške sanje

Nogometaš, ki je že kot majhen obiskoval tekme v Ljudskem vrtu, živi svoje sanje, a seveda ambicij za prihodnost ne manjka. Ena izmed teh je zagotovo tudi ta, da bi oblekel reprezentančni dres. Čeprav o tem ne želi govoriti na ves glas. "O reprezentanci ne razmišljam, saj niti nimam časa, če sem iskren. Pomembne tekme si namreč sledijo druga za drugo. Treniram in se trudim. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. Seveda bi bil selektorjevega klica vesel. Kdo ga ne bi bil? Če ga bom dočakal, bom izpolnil nekaj, o čemer sem sanjal še kot otrok," je priznal 21-letni nogometaš, ki je v najbolj nogometno slovensko mesto prišel iz vrst Aluminija iz Kidričevega.

Takoj ob bok tisti iz Glasgowa

O torkovi tekmi proti Apoelu, v kateri je sodeloval od prve do zadnje minute, je povedal: "Večji del tekme smo igrali zelo dobro in nasprotniku nismo dopuščali, da bi ustvarjal priložnosti. Žal smo si nekajkrat dovolili, da so Ciprčani prihajali pred naš gol in začutili, da lahko zadenejo. V tistih trenutkih so nam bili v veliko pomoč navijači. Hvala jim. Zaslužijo si čestitke. Tako kot si jih zaslužimo tudi mi. Ne glede na vse smo si napredovanje zaslužili." V vijoličastem dresu je odigral že kopico tekem, a priznava, da je bila torkova ena izmed najtežjih, če ne celo najtežja. "Res je bilo težko. Mogoče bi lahko rekli, da je bila to celo najtežja tekma, odkar sem tukaj. Čeprav je res, da je bilo tudi tistih 90 minut v Glasgowu, ko smo izločili sloviti Rangers, zelo zahtevnih. Tokrat je bilo res zelo naporno. Polno čustev je bilo prisotnih. Zagotovo smo zdaj zelo izmučeni, a časa za počitek ni. Že v soboto nas čaka nova tekma, ki jo moramo zmagati. Potem pride reprezentančni premor, ki nam bo še kako prijal. Moramo se spočiti in si nabrati moči za nove izzive, ki so pred nami. Verjamem, da bomo nadaljevali uspešne rezultate, ki smo jih pokazali na začetku sezone," je pogovor sklenil nizki, zgolj 174 centimetrov visoki nogometaš, ki primanjkljaj v višini nadomešča s hitrostjo, borbenostjo in tudi tehnično podkovanostjo.