Mariboru nagaja ''Indijanec'' brez čarobne palice

Rezultatska kriza ''zelenih'', ena največjih v zadnjih desetletjih, je s trenerskega položaja spodnesla Jesualda Ferreiro. Portugalca, nekdanjega Zahovičevega znanca pri Benfici, je pred dnevi nadomestil Juan Ramon Rocha in poskrbel za zasuk. Konec prejšnjega tedna je padel solunski PAOK z 2:0, boljša igra je zadovoljila navijače, na olimpijski štadion v Atenah se je vrnila pozitivna volja. Ravno ob ''nepravem'' času, saj bo v četrtek tu gostoval Maribor. Kdo je sploh 58–letni Argentinec, ki je v kratkem preporodil grškega podprvaka? Navijači Panathinaikosa ga kujejo v zvezde. Igralec ali trener, vseeno. Z Atenčani je dosegal imenitne uspehe. Tudi v Evropi, kjer je dvakrat zaigral v polfinalu najmočnejšega tekmovanja. Njegov vzdevek je ''Indijanec''. V Atene je prispel leta 1979 in skoraj pristal za rešetkami. Vodstvo kluba je skušalo izigrati zakon, ki je določal, da profesionalnih moštev ne smejo okrepiti tujci. Obetavnemu Argentincu, ki je pred prihodom v Grčijo nosil dres Newell's Old Boys in Boca Juniors, je ''čez noč'' pripelo grško ime Boublis in se izgovarjalo, da ima grške korenine. Postal je prebivalec Egalea, atenskega predmestja, nato pa so nečedne igrice razkrili sodni organi. Rocha se je za las ognil zaporni kazni. Na zelenico se je vrnil leta 1984, pomagal Panathinaikosu do prvega državnega naslova v sedmih letih, nato pa prihodnje leto z ''zelenimi'' dosegel enega največjih evropskih uspehov, saj se je v pokalu državnih prvakov prebil v polfinale. Tam je izpadel z Liverpoolom (0:1 in 0:4), navijači Panathinaikosa pa se še vedno sprašujejo, kako bi se razpletlo, če sodniki ne bi neupravičeno razveljavili njegovega zadetka na Anfieldu. Takrat, ko je bil rezultat še 0:0. Rocha je skupaj s Hrvatom Velimirjem Zajcem prerasel v prvega ljubljenca navijačev, osvajal lovorike kot za stavo in pri 35 letih (1989) obesil nogometne čevlje na klin.

Rocha nima čarobne palice, igralci v torek počivajo

Ko je leta 1994 klop ''zelenih'' zapustil Ivica Osim, je vskočil Rocha. Trenerske izkušnje si je poprej nabiral pri grških nižjeligaših in postal zadetek v polno. PAO je dvakrat zapored osvojil grški vrh, v ligi prvakov pa se leta 1996 na krilih Giorgosa Donisa (ko je Rocha v nedeljo premagal solunski PAOK, je tekmece vodil prav njegov nekdanji varovanec) in Krzysztofa Warzyche prebil celo med štiri najboljše. V prvi polfinalni tekmi je v Amsterdamu šokiral Ajax in ga ugnal z 1:0, senzacijo vseh senzacij pa je nizozemski ''super-stroj'' preprečil v Atenah in si s 3:0 priigral nastop v finalu. Po nekaj slabših rezultatih je nato Rocha zapustil klub, se vrnil čez tri leta, a se takrat ni izkazal, nato pa vodil še nekaj grških in ciprskih klubov. Ko je odšel Ferreira, tudi po zaslugi mariborske klofute v Ljudskem vrtu, se je vodstvo spomnilo na klubsko legendo. In če gre soditi dan po jutru, se ni zmotilo. ''Indijanec'' je na lica nogometašev vrnil nasmeh, v slačilnici je spet sproščeno, vedno boljši so v zelenih dresih tudi številni Južnoameričani. Rocha, tudi pesnik in odličen kitarist, je po zmagi nad PAOK-om naznanil, da je največja pridobitev ta, da so igralci končno zaigrali brez strahu v nogah. V četrtek pričakuje, da bodo njegovi izbranci ponovili predstavo in slovenskemu prvaku vrnili milo za drago za boleč poraz na Štajerskem, 9. decembra, ko bo na sporedu večni derbi s Pirejčani, pa pričakuje PAO v polni formi. ''Že prvi dan sem povedal, da nimam čarobne paličice. Vesel sem, da smo zmagali in prekinili eno največjih kriz,'' v skromnem slogu sporoča Rocha. V torek je igralcem namenil počitek. Vse v želji, da se psihološko čim bolje pripravijo na evropski izziv z Mariborom.