Včasih so bili nepremagljivi, danes se jim smeji ves svet

"Ne, to ni mogoče," je Josep Guardiola govoril že pred nekaj tedni, ko je njegov Manchester City zmagoval v Angliji in bil videti nepremagljiv. Prejšnji teden, ko je po 20 zmagah in dveh remijih na spektakularnem derbiju proti Liverpoolu na Anfieldu izgubil s 3:4, so se Špančeve besede izkazale za preroške.

Čeprav njegov nogometni stroj navdušuje in je Manchester City v prvih 23 prvenstvenih krogih povprečno dosegel skoraj tri gole na tekmo (67), do tekme v Liverpoolu pa jih prejel le 13, je moštvu Guardiole spodrsnilo že malo po polovici angleškega nogometnega maratona.

Potrditev, kako zelo nemogoč podvig je uspel Arsenalu pred 14 leti, ko je osvojil zadnjega izmed 13 prvenstvenih naslovov. Od takrat, čeprav je bil vseskozi blizu njega, ta severnolondonski klub ni več stal na vrhu. Dvakrat je bil drugi, štirikrat tretji in kar sedemkrat četrti.

Zdravje, družina, denar. Četrti? Arsenal!

Dnevi veselja navijačev so daleč. Foto: Reuters "Na prvem mestu je zdravje, sledi družina, na tretjem je denar. Četrti? Arsenal!" To je le ena izmed šal, ki krožijo naokoli in se norčujejo iz topničarjev. Predvsem iz njihovega trenerja, ki se je še bolj na udaru javnosti znašel v zadnjem času.

Ne samo zaradi petega mesta, na katerem je pristal v prejšnji sezoni in prvič po 20 letih ostal brez nastopa v ligi prvakov. Tudi zaradi tega, ker ga kot po tekočem traku zapuščajo njegovi najboljši nogometaši.

Alexis Sanchez je zadnji primer, Mesüt Özil verjetno naslednji. Pred tem se jih je zvrstilo za cel vagon. Thierry Henry, Robin van Persie, Cesc Fabregas, Ashley Cole, Jose Antonio Reyes, če jih naštejemo le nekaj.

Zaradi vsega tega je Arsene Wenger, ki na klopi Arsenala sedi že 22. sezono zapored, na udaru navijačev in bližje odhoda iz Londona, kot je kadarkoli bil. Ne glede na to je lahko ponosen. Njegovega podpisa pod eno najbolj navdušujočih angleških nogometnih zgodb Francozu ne more vzeti nihče.

Arsenu Wengerju je z Arsenalom leta 2004 uspelo nemogoče. Prvak je postal brez poraza. Foto: Reuters

Francoz, ki je na udaru navijačev, je poskrbel za Nepremagljive

On je bil tisti, ki je poskrbel za Nepremagljive. Dosegel je nekaj, kar je pred tem v elitnem angleškem nogometnem razredu uspelo le še Preston North Endu daljnega leta 1889, po Arsenalu pa nikomur več.

Danes 68-letni Wenger je leta 2003 veljal za enega najboljših trenerjev na svetu, ki je v angleški nogomet prinesel veliko novosti, poskrbel je za revolucijo.

Njegov Arsenal je igral sijajno in skrbel za nove in nove zvezdnike, ki so zrasli na takratnem Highburyju. Pred tem je na ta nekoč kultni londonski štadion prinesel že dve prvenstveni lovoriki (1998 in 2002) in tri v pokalu FA (1998, 2002 in 2003), a sezona 2003/04 je bila takšna, kot ni bila nobena poprej in niti pozneje.

Ekipa, ki jo zna še danes našteti vsak

Robert Pires in Dennis Bergkamp. Foto: Getty Images Že tako sijajni ekipi je Wenger leta 2002 dodal brazilskega vezista Gilberta Silvo in branilca Koloja Toureja iz Slonokoščene obale, leta 2003 je prišel še nemški vratar Jens Lehmann, ki je igral zelo pomembno vlogo pri šampionskem pohodu, in sestavil zasedbo, ki jo zna še danes našteti vsak pravi navijač.

V sistemu 4-4-2, ki je hitro prehajal tudi v sistem 4-2-3-1, so poleg omenjenih igrali še takrat zelo mladi Ashley Cole na levi strani obrambe, na drugi strani je bil Kamerunec Lauren, ki ga je Wenger transformiral v odličnega desnega bočnega branilca, steber obrambe je bil legendarni dolgoletni član kluba in angleški reprezentant Sol Campbell.

Kapetan Patrick Vieira. Foto: Reuters Na sredini igrišča je imel glavno vlogo kapetan Patrick Vieira, ki je znal v pravem času udariti po mizi in dvigniti glas. Levo in desno sta navduševala Šved Freddie Ljungberg in Francoz Robert Pires, ki je bil v tisti sezoni nenavadno učinkovit.

V napadu je bil ob letečem Nizozemcu Dennisu Bergkampu, ki se je pogosto premikal nazaj in skrbel za spremembo igralnega sistema, seveda neponovljivi Henry, ki je bil ob koncu sezone s 30 goli z naskokom najboljši strelec lige.

To je bila ekipa, ki jo je bilo užitek gledati. Igrala je hitro, lepo in bila nepremagljiva. Dobesedno.

Od prve do zadnje tekme ni izgubila niti enkrat in poskrbela za podvig, o katerem danes sanjajo vse ekipe, a jim ga še ni uspelo ponoviti.

Začeli avgusta, že septembra bi se skoraj zalomilo

Sijajen niz se je začel sredi avgusta 2003 z zmago z 2:1 nad Evertonom na Highburyju in končal sredi maja 2004 z zmago z enakim rezultatom na istem prizorišču nad Leicester Cityjem.

Takole so igrali Nepremagljivi:

Nekajkrat je bil Arsenal zelo blizu, da bi izgubil. Prvič že sredi septembra 2003, ko se je pred porazom proti Portsmouthu rešil po sumljivo dosojeni enajstmetrovki. Tekma se je končala z remijem 1:1.

Drugič že teden pozneje, ko je gostoval pri Manchester Unitedu. Konec velikega angleškega derbija je pričakal brez izključenega kapetana Vieiraja, v sodnikovem dodatku pa doživel šok. Sodnik je pokazal na enajstmetrovko v korist domačinov, a je strel z bele točke zapravil Ruud van Nistelrooy in tekma se je končala brez zadetkov.

V desetih dneh bi vse skoraj šlo k vragu

Še veliko slabše se je Arsenalu godilo na začetku pomladi leta 2004. Najprej je v ligi prvakov na prvi tekmi četrtfinala remiziral v gosteh pri Chelseaju z 1.1. Potem je štiri dni pozneje v prvenstvu doma proti Manchester Unitedu zapravil zmago v zadnjih minutah tekme (1:1), vmes pa z istim tekmecem igral še polfinale pokala FA.

Legendarni Francoz Thierry Henry je bil z naskokom najboljši strelec takratnega Arsenala. Foto: Reuters

Čeprav je bil urnik res naporen, se je Wenger odločil, da nastopi z najboljšo postavo, in vseeno izgubil. Pet dni za tem je, čeprav je vodil, pred domačimi navijači klonil na povratni tekmi lige prvakov proti Chelseaju z 1:2 in se poslovil od sanj o evropskem naslovu, še tri dni po evropskem razočaranju pa igral prvenstveni derbi proti Liverpoolu.

Ob polčasu je Liverpool na Highburyju vodil z 2:1 in zdelo se je, da bo Arsenal izgubil. Bil je povsem neprepoznaven, gostje, pri katerih je takrat blestel legendarni Michael Owen, so nizali priložnost za priložnostjo. Kazalo je, da je z nizom Londončanov konec.

Toda ob polčasu te tekme je za nagovor v garderobi poskrbel najstarejši član zasedbe Arsenala, Martin Keown, ki sicer ni igral prav pogosto, streznil svoje soigralce, jih dvignil in na igrišče je prišla povsem drugačna zasedba. Že takoj na začetku drugega polčasa je najprej zadel Pires, potem je dvakrat v polno meril še Henry. Arsenal je vstal od mrtvih in zmagal s 4:2.

Naslov so potrdili na igrišču največjega tekmeca

Tri prvenstvene kroge pozneje si je štiri tekme pred koncem prvenstva, kje drugje kot na štadionu največjega tekmeca Tottenhama, na White Hart Lanu, z remijem z 2:2 zagotovil naslov angleškega prvaka. Do konca sezone je Arsenal pazil le na to, da ne izgubi, kar je Londončanom, čeprav so v zadnjem krogu ob polčasu celo zaostajali, tudi uspelo.

Takole so nogometaši Arsenala proslavljali naslov po tekmi z Leicester Cityjem. Foto: Reuters

"To je nekaj, kar je težko ponovljivo. To je bila ekipa in sezona, ki ne bo šla nikoli v pozabo. Čisti užitek," se sezone 2003/04 še danes rad spominja Wenger, glavni avtor nepremagljivih.

Londonskih nogometašev v rdečih dresih, ki so pred 14 leti spisali zgodbo, o kateri so v letih po tem pisali knjige in snemali filme, a je na nogometnih zelenicah angleške premier lige ni uspel ponoviti nihče.

Wenger je takrat verjetno vedel, da jo bo težko ponoviti, si pa verjetno ni mislil, da do zdaj ne bo osvojil niti enega naslova angleškega prvaka več. Le štiri lovorike v pokalu FA in še štiri v angleškem superpokalu so vse, kar mu je od takrat uspelo pospraviti v klubske vitrine, zato ne čudi, da ga imajo navijači na severu Londona počasi dovolj, a hkrati tudi oni priznavajo – "Čestitke, profesor!" za tisto, kar je temu legendarnemu francoskemu trenerju uspelo v norih osmih mesecih sezone 2003/04.

Arsenal v angleški premier ligi v sezoni 2003/04:

-16. avgust 2003:
Arsenal : Everton 2:1 (1:0)
Henry 35./11m, Pires 58.; Radzinski 84.; R.K.: Campbell 25./Arsenal; Li 87./Everton

-24. avgust 2003:
Middlesbrough : Arsenal 0:4 (0:3)
Henry 5., Gilberto Silva 13., Wiltord 22., 60.

-27. avgust 2003:
Arsenal : Aston Villa 2:0 (0:0)
Campbell 57., Henry 90.

-31. avgust 2003:
Manchester City : Arsenal 1:2 (1:0)
Lauren 10./a.g.; Wiltord 48., Ljungberg 72.

-13. september 2003:
Arsenal : Portsmouth 1:1 (1:1)
Henry 40./11m; Sheringham 26.

-21. september 2003:
Manchester United : Arsenal 0:0
R.K.: Vieira 81./Arsenal

-26. september 2003:
Arsenal : Newcastle United 3:2 (1:1)
Henry 18., 80./11m, Gilberto Silva 67.; Robert 26., Bernard 71.

-4. oktober 2003:
Liverpool : Arsenal 1:2 (1:1)
Kewell 14.; Hyypiä 31./a.g., Pires 68.

-18. oktober 2003:
Arsenal : Chelsea 2:1 (1:1)
Edu 5., Henry 75.; Crespo 8.

-26. oktober 2003:
Charlton : Arsenal 1:1 (1:1)
Di Canio 28./11m; Henry 39.

-1. november 2003:
Leeds United : Arsenal 1:4 (0:2)
Smith 64.; Henry 8., 33., Pires 18., Gilberto Silva 50.

-8. november 2003:
Arsenal : Tottenham 2:1 (0:1)
Pires 69., Ljungberg 79.; Anderton 5.

-22. november 2003:
Birmingham City : Arsenal 0:3 (0:1)
Ljungberg 4., Bergkamp 80., Pires 88.

-30. november 2003:
Arsenal : Fulham 0:0

-6. december 2003:
Leicester City : Arsenal 1:1 (0:0)
Hignett 90.; Gilberto Silva 60.; R.K.: Cole 73./Arsenal

-14. december 2003:
Arsenal : Blackburn 1:0 (1:0)
Bergkamp 11.

-20. december 2003:
Bolton : Arsenal 1:1 (0:0)
Pedersen 83.; Pires 57.

-26. december 2003:
Arsenal : Wolverhampton 3:0 (2:0)
Craddock 13./a.g., Henry 20., 89.

-29. december 2003:
Southampton : Arsenal 0:1 (0:1)
Pires 35.

-7. januar 2004:
Everton : Arsenal 1:1 (0:1)
Radzinski 75.; Kanu 29.

-10. januar 2004:
Arsenal : Middlesbrough 4:1 (2:0)
Henry 38./11m, Queudrue 45./a.g., Pires 57., Ljungberg 68.

-18. januar 2004:
Aston Villa : Arsenal 0:2 (0:1)
Henry 29., 53./11m

-1. februar 2004:
Arsenal : Manchester City 2:1 (1:0)
Tarnat 7./a.g., Henry 83.; Anelka 89.; R.K.: Anelka 90./Manchester City

-7. februar 2004:
Wolverhampton : Arsenal 1:3 (1:1)
Ganea 26.; Bergkamp 9., Henry 58., Toure 63.

-10. februar 2004:
Arsenal : Southampton 2:0 (1:0)
Henry 31., 90.

-21. februar 2004:
Chelsea : Arsenal 1:2 (1:2)
Gudjohnsen 1.; Vieira 15., Edu 21.; R.K.: Gudjohnsen 42./Chelsea

-28. februar 2004:
Arsenal : Charlton 2:1 (2:0)
Pires 2., Henry 4.; Jensen 59.

-13. marec 2004:
Blackburn : Arsenal 0:2 (0:0)
Henry 57., Pires 87.

-20. marec 2004:
Arsenal : Bolton 2:1 (2:1)
Pires 16., Bergkamp 24.; Campo 41.

-28. marec 2004:
Arsenal : Manchester United 1:1 (0:0)
Henry 50.; Saha 86.

-9. april 2004:
Arsenal : Liverpool 4:2 (1:2)
Henry 31., 50., 78., Pires 49.; Hyypiä 5., Owen 42.

-11. april 2004:
Newcastle United : Arsenal 0:0

-16. april 2004:
Arsenal : Leeds United 5:0 (3:0)
Pires 6., Henry 27., 33./11m, 50., 67.

-25. april 2004:
Tottenham : Arsenal 2:2 (0:2)
Redknapp 62., Keane 94./11m; Vieira 3., Pires 35.

-1. maj 2004:
Arsenal : Birmingham City 0:0

-4. maj 2004:
Portsmouth : Arsenal 1:1 (1:0)
Yakubu 30.; Reyes 50.

-9. maj 2004:
Fulham : Arsenal 0:1 (0:1)
Reyes 9.

-15. maj 2004:
Arsenal : Leicester City 2:1 (0:1)
Henry 47./11m, Vieira 66.; Dickov 26.