Petek, 9. 7. 2021, 10.30
3 leta, 4 mesece
Markantne točke, povezane s slovenskimi hribi in gorami (1.)
Ste vedeli: v Sloveniji imamo največji plezalni klin na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,89
4
Spomenik s plezalnim klinom in vponko v ledeniški dolini Vrata, je eden najbolj prepoznavnih simbolov, povezanih s slovenskimi gorami.
V poletnih mesecih bomo na Sportalu predstavili ozadje nekaterih najbolj prepoznavnih in markantnih simbolov, povezanih s slovenskimi hribi in gorami. Začenjamo z zagotovo eno od najbolj prepoznavnih točk, z ogromnim plezalnim klinom z vponko, ki stoji v dolini Vrat v Triglavskem narodnem parku in je skoraj obvezna fotopostojanka planincev, ki jih pot vodi tam mimo. Veste, kaj pomeni in kako se je klin, ki naj bi bil največji na svetu, znašel na tem čudovitem kraju?
Ogromen plezalni klin z vponko je posvečen padlim partizanom gornikom, v dolini Vrat pa stoji vse od leta 1953.
Eden od idejnih snovalcev tega spomenika je bil Pavel Krznarič, nekdaj kurir NOB, pobudnik ideje za zelo posebno obliko spomenika pa je bil inženir France Hrastar. Ta je tudi izdelal načrt in zasnoval velikost objekta.
Klin v višino meri 310 centimetrov, zanka pa 90 centimetrov. Gre za največji plezalni klin na svetu.
Sprva so načrtovali, da bi Krznarič, ki je bil nekdaj učitelj praktičnega pouka, klin izdelal kar v domači ali šolski delavnici, a ker je bil prevelik, so se nazadnje odločili, da delo prepustijo Železarni Jesenice, kjer je bil Hrastar zaposlen.
"Z izdelavo spomenika so nam šli na roko, saj je bilo vse brez stroškov. Vse smo dobili zastonj, tudi material," se je v pogovoru za naš medij pred časom spominjal Krznarič. Tudi z izvedbo ni bilo težav, vsi so bili zelo angažirani, da bi bil klin takšen, kot so si zamislili.
Spomenik so zasnovali, ga izdelali in na njegovo mesto pripeljali s prostovoljnim delom. Boljše lokacije, z razgledom na vso zgornjo dolino Vrat do severne Triglavske stene in prelaza Luknja, skoraj ne bi mogli izbrati.
"Za pravo mesto, boljše ne bi moglo biti, je poskrbela narava, ko je s sten padla skala. Mimo njega že desetletja tako hodi veliko ljudi. Tam se radi tudi fotografirajo, vsakdo od njih pa se ob tem spomni tudi gornikov," je prepričan Krznarič.
Vzidani spomenik na naravni skali, kjer je ob klinu tudi bronasta plošča z napisom Padlim partizanom gornikom 1941–1944, je bil odkrit leta 1953, ob 60-letnici Planinskega društva Jesenice.
4